Osnovni podatki:

KULTURNO DRUŠTVO dr. Ivan Tavčar Poljane nad Škofjo Loko

Poljane 77, 4223 Poljane

Matična številka: 5153972

Transakcijski račun: SI56 0700 0000 0176 533, SWIFT/BIC CODE: GORESI2X

E-pošta: kdpoljane@gmail.com

Tel. številka: 041 675 293

Upravni odbor KD Poljane:

Predsednik:
Goran Šušnjar, email: gsusnjar@gmail.com

Tajnica:
Vesna Čadež

Blagajničarka:
Mateja Stržinar

Člani upravnega odbora:
Janez Arnolj
Jerneja Bonča
Janez Kloboves
Martina Kolenc Novak
Jerneja Kos
Anton Krek
Hermina Peternel
Jernej Pisk
Elizabeta Proj
Aljaž Rakovec

Nadzorni odbor KD Poljane:

Tomi Albreht
Irma Jelovčan
Jaka Šubic

Disciplinska komisija:

Valerija Čibej
Andrej Klinec
Miro Stanonik

IZ ZGODOVINE KULTURNEGA DRUŠTVA POLJANE

KD dr. Ivan Tavčar Poljane je izven Škofje Loke najbolj aktivno kulturno društvo, ki se lahko pohvali z zavidljivimi kakovostnimi dosežki. Osnovni področji delovanja sta glasba in gledališče in prav gledališče je tisto, ki je poneslo ime poljanskega kulturnega društva po vsej Sloveniji. Programska usmeritev se naslanja na tradicijo kraja, predvsem na delo Ivana Tavčarja, rojenega v Poljanah.

Že leta 1951 so Poljanci uprizorili v režiji šolskega upravitelja Gostinčarja Tavčarjevo povest Cvetje v jeseni, leta 1958 so postavili na oder Cankarjevo dramo Hlapci, v sezoni 1962/63 pa so ponovno obnovili Cvetje v jeseni. V letu 1973 je bil uprizorjen Tavčar – Torkarjev Ravbarski cesar (Kuzovci), ki je bil posnet za takratno TV Ljubljana in je doživel številne ponovitve in gostovanja. Leta 1981 je kulturno društvo uprizorilo Šarevčevo slivo po črtici dr. I. Tavčarja, v režiji in dramatizaciji Andreja Šubica, v letu 1983 pa Malega prince. Med ostalimi predstavami kaže omeniti še uprizoritev Ptičkov brez gnezda, ki je bila vključena v prvo karavano Cankarjevega doma, pa predstave Čarobna košara, Taki smo, taki ste, mnoge kvalitetne literarne večere, zelo uspešno predstavitev Holekove Nežike, recital Šel je popotnik skozi atomski vek.

Ob slovenskem kulturnem prazniku, poteka že 10 let svojstveno praznovanje na vasi pod lipo in Pri Kosmu, pri rojstni hiši pisatelja I. Tavčarja. Ob tem so v društvu pripravili tudi več gostovanj Lutkovnega gledališča Ljubljana, Šentjakobskega gledališča, igralske skupine iz Sel na avstrijskem Koroškem in številnih bližnjih gledaliških skupin.

Med največje uspehe pa se bržkone uvršča zadnja uprizoritev Tavčarjevega Cvetja v jeseni v novi dramatizaciji in režiji Mirana Herzoga. Predstava je bila uprizorjena na odru in na prostem, obšla je praktično vso Slovenijo in bila v letu 1993 posneta na video kaseto.

Poseben čar poljanskim predstavam dajeta iskrivost in zavzetost ljubiteljskih igralcev, ki za odrski govor uporabljajo največkrat domače poljansko narečje.

V društvu že 15 let deluje tudi vokalni nonet Blegoš, ki goji zlasti domačo ljudsko pesem, sodeluje na domala vseh večerih slovenskih podoknic, pevskih srečanjih, predvsem pa s pevsko kulturo bogati svoj domači kraj.

Menimo, da poljanski gledališčniki občinsko priznanje vsekakor zaslužijo. Pa ne le kot vspodbudo za nove načrte in podvige, pač pa kot zahvalo za vse užitke, ki so jih podarili svojemu občinstvu, za številna odpovedovanja prostemu času, ki so ga posvetili predstavi, in ne nazadnje za skrbno ohranjanje žlahtne poljanske govorice, s katero so svojo dolino na visoki umetniški ravni predstavili slovenski javnosti ter rojakom v zamejstvu.

Pobudo za podelitev občinskega priznanja sta posredovala Zveza kulturnih organizacij Š. Loka in g. Mojmir Tozon iz Ljubljane.

*

Nonet Blegoš, ki ga je vodil Janez Čadež, se je od občinstva poslovil na zaključnem nastopu 28. aprila 1996, v Kulturnem domu v Poljanah.

Kot ponovno združeni so z vsemi pevci, ki so kdajkoli nastopali, so 5. maja 2006 zopet zapeli na poljanskem odru.

*

Po mnogo številnih uprizoritvah Tavčar – Herzogovega Cvetja, pa se še vsako leto vsaj 10x v Poljanski dolini in drugje z vlogo Luce, zgarane in od celega sveta zapuščene žene, predstavi Anica Berčič. Anica Berčič vedno znova preseneča z interpretacijami zgodb, prirejenimi kot monodrama. Besedila pripravlja in prireja Majda Debeljak, igralka pa jih pripoveduje v žlahtni poljanščini.

Kot monodramo sta pripravili zgodbo o Kuzovcih.

Pisatelj Ivan Tavčar se je domači zemlji in domačim ljudem zelo približal tudi v 12 slikah iz loškega pogorja, ki jih je zbral pod imenom Med gorami. Napisal ji je v letih med 1876 – 1888. V njih je doživeto orisal resnične junake, najljubše so mu bile strastne in izjemne osebnosti njegove Poljanske doline.

Že uprizorjene zgodbe iz cikla Med gorami, ki jih je kot monodramo uprizorila Anica Berčič:

Kobiljekar – o propadu vaškega bahača

Šarevčeva sliva – o grdi devici, ki jo strah pred revščino požene v smrt (nova izvedba ob 150-letnici Tavčarjevega rojstva, ob sodelovanju otrok)

Posavčeva češnja – o fantu, ki razočaran v ljubezni ni več pogledal ženske

Gričarjev Blaže – o hudih posledicah zakona s staro nevesto

Moj sin! – prikazuje revnega kočarja, ki je vse žrtvoval za sina in doživel bridko razočaranje

Kalan – o originalnem vaškem požrešnežu

Tržačan – o žalostnem življenju nezakonskega otroka