Dragi otroci, starši in prijatelji!
V torek 5. 12. bo ob 17. uri v župnijski cerkvi v živo prenos iz Nebeškega studija z oddajo »Melodija Nebes«. Preko Božje frekvence angeli ta dan pripravljajo prijetno glasbeno doživetje za otroke in starše. Nato bo dobri sv. Miklavž obdaril pridne otroke starosti od 1. do vključno 10. let starosti.
Vabita Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar in KS Poljane.
Prireditev ob dnevu državnosti 2023
23. junij 2023
Koncert učencev Glasbene šole Škofja Loka
12. maj 2023
Izredni občni zbor Kulturnega društva dr. Ivan Tavčar Poljane 2023
Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar vabi na predavanje Gorana Šušnjarja o Ivanu Tavčarju in njegovih poljanskih sodobnikih,
v sredo, 5. aprila 2023, ob 19. uri, v Šubičevi hiši v Poljanah.
Goran Šušnjar bo v predavanju predstavil stike Ivana Tavčarja z umetniki iz Poljan, katerih delovanje se vsaj delno prekriva s časom njegovega življenja. Čeprav sodobniki, so se srečevali redko in vendar skrbno opazovali kako gre njihovim nekdanjim sovaščanom.
Prireditev ob dnevu staršev
23. marec 2023
Vabimo vas na prireditev ob dnevu staršev, ki bo potekala v četrtek, 23. 3. 2023, ob 17.15 v telovadnici OŠ Poljane.
Na prireditvi bodo nastopili učenci Glasbene šole Škofja Loka in učenci OŠ Poljane.
Veselimo se vašega obiska in verjamemo, da bomo skupaj preživeli prijeten in nepozaben večer.
Prireditev soorganizirajo: Osnovna šola Poljane, Glasbena šola Škofja Loka in Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar Poljane.
100. obletnica smrti pisatelja Ivana Tavčarja
19. februar 2023
Ob današnji 100. obletnici smrti Ivana Tavčarja predstavljamo posnetek letošnje osrednje
občinske proslave ob kulturnem prazniku z naslovom "Ljubezen po Tavčarju",
ki jo je pripravilo naše društvo dne 5.2.2023 v Sokolskem domu v Gorenji vasi.
Vabljeni, da si posnetek ogledate!
Občni zbor Kulturnega društva dr. Ivan Tavčar Poljane 2023
Predstavitev knjige Andreja Šubica: Odkruški, utrinki in slike
7. februar 2023
Občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
5. februar 2023
Moje družinsko drevo - kako začeti?
28. september 2022
Vedno bolj se zavedamo pomena poznavanja svojih korenin, svojih prednikov, svojega izvora. S tem se ukvarja posebna veda imenovana rodoslovje.
Na delavnici bomo spoznali kako pričeti, saj lahko s pomočjo računalnika tudi od doma marsikaj poizvemo in pričnemo z gradnjo svojega družinskega drevesa.
Zato je priporočljivo, da na delavnico prinesete svoje prenosne računalnike.
Delavnica bo potekala v sredo, 28.9.2022 ob 19:30 v Šubičevi hiši v Poljanah.
Lepo vabljeni!
Gostovanje igre Medrug Polanci v Škofji Loki
21., 22. in 23. april 2022
Ob praznovanju 170. obletnice rojstva pisatelja Ivana Tavčarja se Poljanci z uprizoritvijo nove gledališke igre Andreja Šubica Medrug Polanci priklanjamo tudi likovnim poljanskim ustvarjalcem.
Vabljeni na uprizoritve predstav "Medrug Polanci" v Škofji Loki, ki bodo:
- 21.4.2022 ob 19:30 (dobrodelna)
- 22.4.2022 ob 19:30 (za izven)
- 23.4.2022 ob 19:00 (100. obletnica rojstva Iveta Šubica)
Rezervacija in nakup vstopnic je možen na Loškem odru Škofja Loka (gledalisce@kd-loskioder.si).
Prireditev ob dnevu staršev
27. marec 2022
Vabljeni na prireditev ob dnevu staršev, ki bo v nedeljo 27.3.2022 ob 17. uri v Kulturnem domu v Poljanah.
Poleg glasbenih in recitatorskih nastopov, bodo na ogled posnetki otroških odgovorov otrok iz Poljan na pomembna življenjska vprašanja.
V Žiri spet prihaja poljansko gledališče.
Vabljeni na uprizoritev predstave "Medrug Polanci", ki bo 26.3.2022 ob 19:30 v galeriji DPD Svoboda Žiri.
Nakup vstopnic je možen v trgovini Trafika Kocka Žiri ter eno uro pred predstavo.
Ob predstavi je odprta tudi razstava Medrug Polanci v galeriji DPD Svoboda Žiri od 22.3. do 4.4.2022.
Diatonična harmonika v Poljanah
19. marec 2022
Ob pred izboru za letošnje državno tekmovanje Zveze diatonične harmonike Slovenije bo 19.3.2022 ob 18. uri potekal tudi nastop harmonikarjev iz Poljanske doline in bližnje okolice. Prisluhnili bomo lahko mojstrom z dolgoletnimi izkušnjami in mladim talentom.
Otvoritev razstave 22. kolonije Iveta Šubica in podelitev Groharjeve štipendije
12. marec 2022
V galeriji Šubičeve hiše v Poljanah nad Škofjo Loko bodo 12.3.2022 ob 17:30 razstavljena dela članov Združenja umetnikov Škofja Loka ter podeljena Groharjeva štipendija za leto 2021. V glasbenem delu programa bo sodeloval Martin Ramoveš.
Ponovitve igre Medrug Polanci
11. in 12. ter 19. marec 2022
Čas je, da spet zaživi poljansko gledališče.
Vabljeni na ponovitve predstav "Medrug Polanci", ki bodo 11. in 12.3.2022 ob 19. uri v Poljanah ter 19.3.2022 ob 19. uri v Gorenji vasi.
Nakup vstopnic je možen v trgovini Kmetijske zadruge v Poljanah in Gorenji vasi ter eno uro pred predstavo, rezervacije pa na naslovu mateja.strzinar@gmail.com.
VABILO OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
7. februar 2022
Zanimiv čas nas vodi k iskanju novih poti, ki bližajo, ki se tkejo kot most med časom pred in časom, ki upamo, kmalu spet pride. Časom, ki spet prinese glasnih pesmi in močnih aplavzov, čebljanja pred začetkom predstav pred polnimi dvoranami in brezskrbnega žuborenja na šolskih hodnikih.
V Kulturnem društvu dr. Ivana Tavčarja Poljane smo ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku našli virtualno pot, s katero želimo pripeljati praznik v čimveč domov v naših krajih in občini.
S tem virtualnim mostom smo dali priložnost mladostni energiji, ki trenutno nima drugih možnosti, da svojo ustvarjalnost pokaže kar najširšemu občinstvu. V sodelovanju z
Osnovno šolo Poljane je tako nastal kulturni kolaž, na ogled katerega vas vabimo na predvečer praznika:
v ponedeljek, 7. februarja ob 18. uri na povezavi: Prireditev ob Slovenskem kulturnem prazniku
Vabilo na občni zbor KD dr. Ivan Tavčar Poljane
7. februar 2022
Vabljeni na občni zbor Kulturnega društva dr. Ivan Tavčar Poljane, dne 7.2.2022, ob 19:00, na platformi Zoom.
Povezava do lokacije, na kateri se bomo srečali prihodnji ponedeljek:
Občni zbor KD Poljane 2022
Meeting ID: 982 7696 8397
Passcode: 400142
Dragi otroci!V Kulturnem društvu smo se tudi letos potrudili in za vas pripravili kratek filmček pred prihodom sv. Miklavža.Lepo povabljeni, da skupaj pokukamo v njegov nabiralnik.
Veseli smo tudi, da so angelci poskrbeli za močno povezavo Nebesa-Zemlja.Po njej se bo sv. Miklavž v živo preko zooma oglasil vsem otrokom župnije v nedeljo 5.12.2021 ob 17. uri.
Kliknite na povezavo: Miklavževanje 2021 v živo (Polanci)
Ponovitve igre Medrug Polanci
27. in 28. november ter 3. december 2021
Pred nami je še ena ponovitev predstave "Medrug Polanci" v petek, 3.12.2021 ob 19. uri v Poljanah. Zadnja letos!
Po uspešni premieri igre in zaradi bolezni odpovedanih ponovitev, sledita ponovitvi igre dne 27.11.2021 in dne 28.11.2021 ob 19. uri v Kulturnem domu v Poljanah.Vstopnice, ki so bile kupljene za predstavo dne 14.11.2021, veljajo za ponovitev dne 28.11.2021.
Nakup vstopnic je možen v trgovini Kmetijske zadruge v Poljanah ali pred predstavo v Kulturnem domu, rezervacije pa na naslovu kdpoljane@gmail.com.
V dvorano lahko vstopijo le osebe z veljavnim PCT potrdilom.
Po ogledu predstave je možen še ogled likovne razstave "Medrug Polanci", ki predstavlja reprodukcije del izbranih ustvarjalcev iz Poljanske doline, in nakup kataloga razstave.
Medrug Polanci - gledališka igra
13. in 14. november 2021
Ob praznovanju 170. obletnice rojstva pisatelja Ivana Tavčarja se Poljanci z uprizoritvijo nove gledališke igre Andreja Šubica "Medrug Polanci"
priklanjamo tudi likovnim poljanskim ustvarjalcem.
V Poljanah nad Škofjo Loko se je v 200 letih nabralo rojstev otrok, ki so kasneje postali slavni v domovini in svetu.
Predvsem na področju slikarstva, literarne umetnosti se jih je izkazalo cela kopica in v letu 2020 in 2021 se številnih med njimi spominjamo po okroglih obletnicah rojstva.
Ob razmišljanju o obeležitvi 170. obletnice rojstva našega pisatelja Ivana Tavčarja smo opazili, da so bili številni med sabo povezani kot kratkohlačniki, vaški otročaji,
potem pa so dosegli vrhove v naši umetnosti. To nas je spodbudilo k novi ustvarjalnosti in organizaciji celega niza umetniških dogodkov pod skupnim naslovom Medrug Polanci.
Začenjamo konec avgusta, prav na 170. obletnico rojstva rojaka Ivana Tavčarja, ki je v literarnih delih slikal ljudi in
življenje teh krajev, bil sam naslikan v odličnem portretu Jurija Šubica, ki bo del obsežne razstave reprodukcij poljanskih ustvarjalcev zadnjih 200 let:
- sobota, 28.8.2021 ob 19.30 otvoritev razstave reprodukcij Medrug Polanci v Kulturnem domu v Poljanah z izidom kataloga izbranih 11 umetnikov,
- nedelja, 29.8.2021 ob 19.30 Visoška kronika v dramatizaciji Andreja Šubica v Kulturnem domu v Poljanah. Odigrana spet v živo po nagradi občinstva na Čufarjevih dnevih 2020.
Razstava bo odprta za ogled v Kulturnem domu do premiere in praizvedbe dramske igre v treh dejanjih v oktobru:
- oktober 2021, Andrej Šubic, Medrug Polanci, gledališka predstava
Veseli bomo vašega obiska, vprašanj, poročanja o naših dogodkih, ki se bodo odvijali po PCT protokolu oz. takratnih pravilih NIJZ.
Ušeničnikov večer 2021
25. maj 2021
Na tokratnem Ušeničnikovem večeru se bo Jernej Pisk pogovarjal s tremi poljanskimi likovnimi ustvarjalci (Jernejo Kos, Borisom Oblakom in
Tomijem Albrehtom) o njihovem odnosu do umetnosti v primerjavi z Ušeničnikovimi pogledi na umetnost.
Pogovor bo potekal 25.5.2021 ob 20. uri v Šubičevi hiši.
Lepo vabljeni na enega izmed prvih dogodkov KD dr. Ivan Tavčar, ki bo spet potekal v živo upoštevajoč veljavna zdravstvena priporočila.
Likovni natečaj za otroke 2020/2021
29. marec 2021
Ob 170. letnici rojstva Janeza Šubica so otroci v letošnjem natečaju upodobili osebe, pomembne v njihovem življenju,
s krajino v ozadju, ki jih opredeljuje. Izbrana dela so naslikana v različnih tehnikah, celo s kavo, predvsem pa so odraz natančnejšega opazovanja portretirancev,
saj so precizna v svojih detajlih kot tudi tehniki.
Dragi otroci!
Vsako leto 5. decembra na Miklavžev večer Kulturno društvo iz Poljan postavi na oder igrico. Takrat ob polni dvorani otrok,
mladi igralci iz našega kraja zaigrajo kratko igrico, nato nas obišče sv. Miklavž. Letos bo drugače, saj nam je "parkelj Koronavirus" prekrižal načrte!
Miklavževanja, kot ga poznamo (igrica, polna dvorana gledalcev, ...) letos ne bo. A brez skrbi, pridne otroke bo sv. Miklavž zagotovo obiskal doma.
V trem drugačnem času, ko se držimo bolj doma, smo za vas otroci pripravili kratko animacijo, kot uvod v letošnji Miklavžev večer in veseli december.
Povezava: https://fb.watch/27vzKF7rGt
Igra "Najlepše darilo" iz leta 2011
Igra nas popelje v bolnišnico na otroški oddelek, kjer ležijo bolni otroci.
Ti lahko le hrepeneče zrejo skozi okno v sneženo pokrajino. Tam na hribu se medtem veselo igrajo zdravi otroci.
Njihov vrisk in smeh odmevata po zasneženi pokrajini. Medtem dva fanta žalostna ležita v bolniški postelji.
Deklica iz sosednje sobe se vesela poslovi od njiju, saj se ji uspe pozdraviti in oditi domov ravno na sveti večer.
Da bi malce potolažila fanta, ki morata ostati v bolnici tudi čez božične praznike, podari enemu svoje jaslice, ki jih je izdelala iz gline.
Zgodba nam prikaže, da se tudi v bolnišnici lahko spletejo nova poznanstva in lepa doživetja, kar pritrdita oba fanta, ko se po enem letu zopet zdrava srečata.
Povezava: Igra "Najlepše darilo" >>
Zagotovo dragocen spomin vseh sodelujočih, ne glede na to, da je kvaliteta posnetka malce bolj skromna.
Predvajanje Visoške kronike v poljanskem narečju ob občinskem prazniku
23. november 2020
Občankam in občanom ob občinskem prazniku občine Gorenja vas - Poljane čestitamo in vas ob praznovanju
vabimo k ogledu Visoške kronike posnete na dvorcu Visoko na povezavi:
https://youtu.be/6AehR7Tzgms
Predstava je na 33. Čufarjevih dnevih 2020 prejela Čufarjevo plaketo za najboljšo predstavo po oceni gledalcev.
Za prejeto nagrado iskreno čestitamo režiserju Andreju Šubicu in vsem soustvarjalcem predstave!
Festival ljubiteljskih gledališč - 33. Čufarjevi dnevi
Online, 14. november 2020
Visoško kroniko si boste lahko še enkrat ogledali na festivalu Čufarjevi dnevi, ki bo letos potekal online.
Na sporedu bo v sredo 18.11.2020. Povezavo do predstave boste na datum lahko našli na
www.gledalisce-tc.si med 9. in 24. uro.
V tem času bodo na voljo tudi elektronske glasovnice!
Visoška kronika Dvorec Visoko in predstavitev knjižne izdaje
Dvorec Visoko, 6. september 2020
Predstavili bomo tudi knjigo iz katere boste lahko brali po poljansko, lahko si boste obnovili celoten roman,
prebrali samo naše razmišljanje o krivdi in grehu, ljubezni in odpuščanju v spremni besedi ali pa samo uživali ob lepih ilustracijah.
Visoška kronika za dober namen
Kulturni dom Poljane, 28. februar 2020
KD dr. Ivan Tavčar ves čas gostuje v prostorih Kulturnega doma v Poljanah. Vemo, da smo lahko hvaležni, da imamo to možnost. Ker vemo tudi, da potekajo pogovori med lastnikom Župnijo Poljane in upravljalcem KS Poljane in Občino Gorenja vas Poljane o nadaljnem upravljanju, smo se ustvarjalci igre Visoške kronike odločili, da poskušamo pomagati. Celoten izkupiček vstopnine od predstave Visoška kronika, ki jo bomo ponovili v Poljanah, 28.2.2020 ob 19.30, namenjamo za popravilo strehe ali druge potrebe doma, ki bi bile koristne za uporabnike.
Karte v predprodaji v trgovini KZ Poljane in KZ Gorenja vas in uro pred predstavo.
Gostovanja igre Visoška kronika - priredba Andreja Šubica v poljanskem narečju
Kulturni dom Deskle, 29. februar 2020
Rezervacija vstopnic na mail: Jaka Šubic jaka.subic@lu-skofjaloka.siDvig in prodaja uro pred predstavo.
Poljanski igralci smo zelo veseli, da lahko v vašem kraju predstavimo svojo Visoško kroniko. Dramatizacijo in prevod v poljansko narečje Andreja Šubica je na oder postavila ekipa tridesetih zagnanih Poljancev.
Visoško zgodbo, polno prekletstva in tragike, smo omehčali, tako kot Tavčar, s slavospevom ženski ljubezni, zvestobi in predanosti. Polikarp, ki od Izidorja prevzame vlogo pripovedovalca zgodbe, ker jo je sam z zločinom tudi spočel, nas popelje od izvora visoškega bogastva, ki se rodi v krvi, do današnjih dni, ko se sprašuje, ali Visoko še vedno pod prekletstvom plačuje njegove grehe.
Predstava je do zdaj odigrana več kot desetkrat, vedno pred polnimi dvoranami, videlo jo je že več kot 4000 gledalcev in najbolj smo veseli, da gledalci, stari in mladi, s predstave odhajajo z močnimi vtisi.
KD dr. Ivan Tavčar prijazno vabi ljubitelje ljudske glasbe in diatonične harmonike v Kulturni dom Poljane - tam bo potekal predizbor za državno tekmovanje v diatonični harmoniki in pred tem še nastop nekaj domačih harmonikarjev.Vstop je prost!
Filmi Maka Sajka in naš čas
Poljane, 17., 24. november in 1. december 2019
Ponovitve igre Visoška kronika - priredba Andreja Šubica v poljanskem narečju
Poljane, 21., 22., 27. in 29. september 2019
Vstopnice so na voljo v predprodaji v trgovinah KZ Poljane in KZ Gorenja vas in na info točki Stari Petrol Škofja Loka.
Izjemoma je možna rezervacija kart na mail: jaka.subic@lu-skofjaloka.si in potem dvig kart 45 min pred predstavo.
Vabljeni naREDNI LETNI OBČNI ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA DR. IVAN TAVČAR POLJANE,
ki bo v četrtek, 7. februarja 2019, ob 18. uri, v Bončevi dvorani Kulturnega doma v Poljanah.
Po zaključku občnega zbora vabljeni na literarni večer pod naslovom »Odmevi Cankarjevega leta«. Osrednji del večera bo predavanje ddr. Igorja Grdine, ki bo predstavil vsebino svoje zadnje knjige »Ivan Cankar: portret genija«. Poleg njega bodo sodelovali še člani literarne sekcije kulturnega društva ter mladi glasbeniki. Člani Združenja umetnikov Škofja Loka bodo predstavili dela povezana z Ivanom Cankarjem, ki so nastala lani na Koloniji Iveta Šubica v Poljanah.
Literarni večer se bo začel ob 19:30 v veliki dvorani Kulturnega doma v Poljanah. Po zaključku pa bo v preddverju Kulturnega doma pogostitev za vse udeležence občnega zbora in obiskovalce prireditve.
Družbeno-politični vpliv Aleša Ušeničnika v obdobju 1919-1945
Poljane, 23. oktober 2018
… eksplozija idejnega pluralizma med obema vojnama (1920-1938) omogoči prej »izbruh nasprotij med tradicijo in novimi iskanji«, kot pa mirno obdobje uresničevanja Ušeničnikove vizije. Naglica in novi duh mladinskega gibanja sta Ušeničniku tuja, čeprav skuša z veliko prizadevnostjo in iskrenostjo hoditi po srednji poti ter reševati pri tem pozitivne strani in pridobitve starega in novega. Ne more pa več spremeniti svoje temeljne vloge ohranjevalca radikalizma katoliških verskih, socialnih in kulturnih načel, v čemer ga tedaj potrdi papež Pij XI., ko vrže v svet idejo Kristusa Kralja in Katoliške akcije, ob kateri Ušeničnik v 30 letih nanovo zaživi. Pred vrati pa je že nov svetovni in narodni vihar (1939 – 1945). Tudi v njem ostane Ušeničnik zvest samemu sebi in prehojeni življenjski poti. »V ognju druge svetovne vojne in socialistične revolucije«, ki zajame Slovence, posreduje preizkušenim rojakom »iz preteklosti za sedanjost« svojo nepremagljivo vero v katoliške ideale ter poziva na odločilni boj proti vsemu, kar nasprotuje Kristusovemu kraljestvu in katoliški kulturi (Jožko Pirc: Aleš Ušeničnik in znamenja časov, str. 271).
Po zelo uspelem praznovanju 150-letnice rojstva Aleša Ušeničnika vas vabimo še na en dogodek v zvezi z velikim poljanskim rojakom,
ki nam bo ob sodelovanju vabljenih predavateljev pomagal razumeti njegov družbeno-politični vpliv v prvi polovici preteklega stoletja.
Osrednja občinska proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika, z naslovom
»Sprehod po življenjski poti Kulturnega društva Poljane«,
je bila v nedeljo, 7. februarja 2016, ob 19.00 v Kulturnem domu v Poljanah.
Tavčarjeva poljanska retrospektiva
Poljane, 13. februar 2013 | Avtor: Jerneja Bonča
19. februarja 1923 je umrl Ivan Tavčar. Ob 90-letnici njegove smrti bomo v Poljanah
kot nadaljevanje Tavčarjevega kulturnega tedna ob 130-letnici njegovega rojstva pripravili Tavčarjevo poljansko retrospektivo.
V štirih nedeljskih večerih bomo predstavili vsa Tavčarjeva dela, ki so bila uprizorjena na poljanskem odru.
RAVBARSKI CESAR
Avtor: Andrej Šubic
Pred 100 leti, leta 1913 se je rodil Igor Torkar, Boris Fakin. Ko je bil star 10 let je umrl Ivan Tavčar, sedaj je 90 let po njegovi smrti. Ko je bil Torkar star 60 let
je dramatiziral in na oder postavil dramatizacijo tavčarjevih novel Ravbarski cesar, od tega je sedaj 40 let. Več kot dovolj velik razlog, da za zaključek Tavačarjeve retrospektive v Poljanah
predstavimo to, pri nas, ponarodelo zgodbo in predstavo. Tako kot celotna retrospektiva od Holekove Nežike, Šarucove slive, Cvetja v jeseni sta glavna poudarka ljudsko gledališče s svojimi
vrhunci in pojoča poljanska govorica, ki se verjetno tu neguje že 1000 let. Narečje, ki ga je govoril in poznal tudi Tavčar in zato je tako zanimivo njegova dela dramatizirati in jih odigrati
v njegovem rodnem narečju. Ne samo poljancem, tudi drugim zveni prijetno.
Torkar je bil po smrti zelo malo predstavljen v slovenskem prostoru, prav tako ne poznam kakšnih načrtov za obeležitve 100 letnice rojstva. Izid knjige pa bo še kako nadgradila
ta dogodek. V knjigi bo poleg Raubarskega cesarja objavljenih pet novel Ivana Tavčarja iz katerih je Ravbarski cesar nastal, ki vse govorijo o poljanskem človeku, naših domačijah, krajih in zgodovini.
V tretjem delu bo predstavljena uprizoritev Raubarskega cesarja v Poljanah in Igor Torkar, kot avtor in režiser teh predstav.
Na igri Cvetje v jeseni je bila dvorana nabita in niso vsi mogli vanjo, za Cesarja pripravljamo po igri predstavitev knjige in večer ob Raubarskem gulažu in Karlovški polenti.
Zgodba Cvetja v jeseni, uprizorjenega v osmosvojitvenem letu, se je pričela z obiskom jeseni 1990 na Planinci, pri Toncelnu, režiserju in profesorju na AGRFT, Miranu Herzogu.
Njegova energija, brezpogojna pripravljenost uresničiti idejo, se spopasti z novo dramatizacijo in prevzeti režijo je bila prepričljiva. Obiskovalca sva odhajala z optimizmom in v pričakovanju
nastajanja nečesa novega. Imeli smo Meto in režiserja.
Kaj vem, od kod je prišla, radoživa in z naglico, da bi jo še vaška otročad težko ujela. Morda je ravno tisti dan Vidmarju pobrala največ krompirja, ali pa je srečala premožnega gospoda,
ki mu je za dobro ceno uspela prodati pol košare sliv. Ustavila se je pred Šarucovo hišo, sedla na tnalo (še prej na vejo svoje slive obesila košaro) in vidno zadovoljna začela preštevati dnevni zaslužek.
Tako je jeseni 2011, ponovno po tridesetih letih, premierno stopila na oder Šarucova Meta, nesrečnica, ki je po očetovi smrti nenehno živela v grozeči senci beračenja in lakote.
Kako se je potem zgodilo z njo, vse veste. Zato o tem ne bom pisala. Raje vam povem, kako je Meta lansko leto v monodrami ponovno oživela ter vztrajala pri življenju več kot eno leto.
Bila je ravno obletnica Tavčarjevega rojstva in v Poljanah smo se ozirali po kulturnih vsebinah, ki bi napolnile paket dogajanj z imenom Tavčarjev kulturni teden. In še nekaj
je prišlo naproti. Andrej Šubic in Boris Pintar sta leto pred tem izdala knjižico Šarucova sliva, dramatizirano različico Tavčarjeve Šarevčeve slive, ki se je Poljancem vabljivoponujala v uprizoritev.
Vse se je ujemalo. Zamisel preverimo pri režiserju Andreju Šubicu. Kot naročeno: Andrej je bil z igralko, Anico Berčič, že dogovorjen za ponovno uprizoritev Šarucove slive.
Zagnali smo se v delo. Andrej in Anica sta po dveh bralnih vajah vadila že na odru, dva ali trikrat na teden. Jaka Šubic se je skrbno lotil izdelave scene. Janez Kloboves je v domači zbirki poiskal
prave rekvizite. Luč in zvok je prevzel Janko Lavtar, kostume Tina Dobrajc, Nives Lunder pa je s pomočjo ilustracij Maje Šubic oblikovala gledališki list in plakat. Le meni ni bilo čisto jasno,
kaj pomeni biti pomočnica režiserja. Počakajmo. Sprva sem Anici le šepetala ter budno opazovala, kako je Andrej vodil preobrazbo igralke na odru. Anica se je naglo spreminjala v vaško nesrečnico in
se s sramežljivo iskrenostjo klepetavo, v prijetni poljanski govorici, prikupila redkim poslušalcem na vajah. Nek večer, po končanih vajah, pravi Andrej: »Jutri bosta vadili sami, sem dežuren.«
Zdaj sem vedela. Prevzela bom Andrejevo režisersko taktirko, kadar bo na vajah manjkal. Je že moral vedeti, da bom zmogla, sicer mi zahtevne naloge ne bi zaupal. Skromno odmerjeni čas dveh mesecev,
v katerem je nastajala monodrama, se je vedno bolj stiskal. A delovna vnema je bila močnejša. 25. 11. 2011 je nastopil večer premiere. Dvorana v Kulturnem domu se je napolnila do zadnjega sedeža in
budno spremljala zgodbo na odru. Zaradi nesrečne Metine usode je ob koncu najprej onemela, potem pa zabučala z močnim aplavzom. Premiera je uspela in takrat smo že vedeli, da bo predstava
imela številne ponovitve.
Nismo se zmotili. Anica je po premieri vlogo Mete odigrala še 13-krat. Tri od teh ponovitev so bile odigrane na domačem odru, štiri za šolsko mladino, dve pa v dobrodelne namene.
Preostale smo kot gostje igrali v krajih od Žirov do Železnikov. Zadnja uprizoritev, v nekoliko spremenjeni obliki, pa se obeta 17. 3. 2013 v okviru dogajanj pod naslovom Tavčarjeva retrospektiva.
Brez oklevanja trdim, da smo bili tokrat delavci pri Slivi sami garači. Zato se na tem mestu zahvaljujem vsakemu posebej, posebno pa Andreju, ki si je naložil največje breme ter v Poljane
uspel zanesti svež gledališki duh.
HOLEKOVA NEŽIKA
Avtor: Jerneja Bonča
V nedeljo, 17. 2. 2013, pod večer smo se dobili v Štefanovi hiši zaradi Holekove Nežike, tiste, o kateri je pisal Tavčar v zbirki črtic Med gorami.
Hoteli smo ponovno slišati, kako se je zgodilo z njo.
Oči so najprej pretipale prostor. Močna javorjeva miza je čepela na sredi raztegnjene sobe in spominjala na minule čase. Držala je le petrolejko,
odrezan hleb kruha in litrco belega, ki se je pod toplo svetlobo zlatorumeno svetilo ter vabilo, da se pretoči v štiri prazne glaže. Bilo je kakor v prejšnjih stoletjih,
kadar so pričakovali cenjenega gosta. Tisti večer so prišli štirje: Neža Šubic, Minka Mlakar, Niko Benedičič in Andrej Šubic. Molče so sedli vsak na svojo stran mize,
z vinom zmočili jezike in ti so se jim kakor razvezali. Povem vam, tako doživeto so pripovedovali, da se nam je Holekova Nežika, cvetov cvetica na gori, zasmilila in Gabrčev Tone tudi.
Zabolela nas je lahkotnost mestnih ljudi, s katero so vdirali v skoraj nedotaknjen svet po Pogorju ter se poigravali z ljubeznijo in življenjem v miru tukaj živečih.
Nežikina zgodba se je srečno iztekla in pomirjeni smo se nasmehnili ob njenem modrem zaključku. A tudi če bi ne bilo tako, bi morali biti zadovoljni.
Kajti Tavčarjeve besede so močno hranljive, toliko bolj, če jih pripovedujejo izurjeni v tej spretnosti. Tokrat je bil učitelj nastopajočim Andrej Šubic, pred tridesetimi leti pa režiser Miran Hercog.
Slednji je zaslutil moč pripovedovanja in uprizarjanja Tavčarjevih zgodb v Poljanah. Poleti leta 1981, ko je zopet prišel na vikend k Toncl,
je k sebi privabil šest za igro vnetih Poljancev: Frenka Trpina, Janeza Debeljaka, Sonjo Bonča, Minko Rupar (danes Mlakar), Nika Benedičiča in Andreja Šubica.
Andrej se Hercogove šole spominja takole: »Miran Hercog, Toncl po domače, je z njemu lastno natančnostjo razlagal odnose in pilil našo dikcijo.
Prvič smo se srečali s tako profesionalnim pristopom … Sodelujočim v Holekovi Nežiki je široko odprl obzorja dojemanja besedila, likov in odnosov …«
Trije sodelujoči iz prvotne ekipe (Miran Hercog, Janez Debeljak in Frenk Trpin) so danes žal pokojni in tokratna, novejša uprizoritev,
ki je bila uvod v Tavčarjev kulturni teden, je bila posvečena prav njim.
Prireditev so organizirali: KD dr. Ivan Tavčar Poljane in Kulturni center slikarjev Šubic
Poljanski orgličarji so skupaj z gosti Moškim pevskim zborom Šentjurski fantje ob njihovi sedmi obletnici delovanja pripravili koncert, kjer so predstavili tudi svojo prvo zgoščenko.
Miklavževanje 2012
Poljane, 5. december 2012 | Avtor: Hermina Peternel
V sredo, 5. decembra 2012 je ob 17. uri polna dvorana pridnih otrok v Kulturnem domu v Poljanah skupaj s starši nestrpno pričakovala prihod sv. Miklavža.
Parkeljni so med množico pridnih, neutrudno iskali poredne otroke. Umirili so se šele, ko je vstopil sv. Miklavž. Ta dobri mož je tudi letos imeli veliko dela.
Skupaj s Krajevno skupnostjo Poljane in nekaj pridnimi ženami je sv. Miklavž pripravil 400 daril za otroke.
Kot je že tradicija v Poljanah, so mladi igralci najprej zaigrali kratko igro, nato je sledilo obdarovanje.
Letošnja igra z naslovom "Družinsko kosilo" je izpod peresa Hermine Peternel. Skoraj vsaka družina se kdaj pri kosilu spopade z izbirčnostjo otrok pri jedi.
Tudi 7 članska družina Polanc je imela to težavo, ko je mama za kosilo skuhala repo.
Igro so zelo dobro in prepričljivo uprizorili igralci: Janez Justin, Henrika Peternel, Urban Drlink, Polona Kržišnik, Aljaž Rakovec, Viktorija in Gabrijel Peternel.
Prikazali so, da le s trudom in z vztrajnostjo v življenju dosežemo cilje.
Tavčarjev kulturni teden v Poljanah 2011
Poljane, 11. november - 2. december 2011 | Avtor: Jerneja Bonča
Napovednik ...
Hoteč ali ne je Ivan Tavčar ikona Poljan, Poljanske doline in s svojimi deli celotnega slovenskega jezikovnega prostora. Za nas poljance so obletnice njegovega spominjanja
možnost za poživitev kulturnega dogajanja v dolini. Tako je bilo ob 130. letnici rojstva s Tavčarjevimi dnevi, 150. letnici s filmom Cvetje v jeseni ob dvorcu na Visokem, tako bo ob 160. letnici
s Tavčarjevim kulturnim tednom v Poljanah. Mojstra opisov življenja in ljudi po teh naših grapah, bregeh in gričih, vaseh in samotnih kmetijah, bomo predstavili tudi kot svetovljana,
politika svojega časa, župana Ljubljanskega in nenazadnje visoškega gospodarja. V dobrem tednu dni se bo v Poljanah zvrstilo polno dogodkov, ki si jih lahko preberete v napovedniku.
Poleg okrogle mize, ki bo uvod v teden in poklon rojaku, bodo na odru v Poljanah tri gledališke predstave, ki bodo oblikovale mali gledališki abonma. Šolarji v OŠ Poljane in Gorenja vas
bodo na svoj način iskali pomen in veličino svojega rojaka za slovensko besedo in državo, knjižnica v Poljanah bo vesela večjega obiska, iz prašnih albumov spominov Kosmove hiše bomo
s fotografijami zadržali in obdržali spomin na njegovo rojstno hišo, se na drugi razstavi poigrali z motivi Med gorami, z igrami Šarucova sliva in Dohtar kar tok bomo poljansko narečje
širili v Gorenji vasi in v Stražišču pri Kranju, predstavili knjižico Šarucova sliva in upali na izdajo še kakšne, predvsem zbornika iz okrogle mize.
Poljane, 5. december 2011 | Avtor: Hermina Peternel
Kot vsako leto nas je tudi letos obiskal sv. Miklavž s svojim spremstvom. Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar Poljane je poskrbelo za kulturni program - igrico,
KS Poljane pa je pripravila 400 paketov za otroke.
Letos so si otroci lahko ogledali igrico z naslovom "Najlepše darilo". Besedilo za igro sem sestavila Hermina Peternel,
za dobro uprizoritev le-te pa so se trudili učenci: Aljaž, Urban, Klementina, Alenka, Henrika, Viktorija, Kaja, Janez in Rok. Igra nas popelje v bolnišnico na otroški oddelek,
kjer ležijo bolni otroci. Ti lahko le hrepeneče zrejo skozi okno v sneženo pokrajino. Tam na hribu pa se medtem veselo igrajo zdravi otroci.
Njihov vrisk in smeh odmevata po zasneženi pokrajini. Medtem dva fanta žalostna ležita v bolniški postelji. Deklica iz sosednje sobe se vesela poslovi od njiju,
saj se ji uspe pozdraviti in priti domov ravno na sveti večer. Da bi malce potolažila fanta, ki morata ostati v bolnici tudi čez božične praznike,
podari enemu svoje jaslice, ki jih je izdelala iz gline. Zgodba nam prikaže, da se tudi v bolnišnici lahko spletejo nova poznanstva in lepa doživetja,
kar pritrdita oba fanta, ko se po enem letu zopet zdrava srečata.
Knjižna izdaja Šarucova Sliva
Poljane, 9. oktober 2011 | Avtor: Jerneja Bonča
Kdo ne pozna Tavčarjevih slik iz Loškega pogorja? Če ne drugače, se je srečal z njimi v šolskih klopeh. Nekatere teh slik so Poljancem še posebej prirasle k srcu. Šarevčeva sliva
verjetno po zaslugi Andreja Šubica, ki se je leta 1981 lotil dramatizacije te novele. Poiskal si je sodelavcev. Boris Pintar, takrat že literarni talent (danes priznani pisatelj) in poznavalec poljanske duše,
je Tavčarjevo sliko obogatil z domačimi hišnimi in zemljepisnimi imeni ter s prizori, ki pred poljanskim bralcem dobesedno oživijo. Besedilo je položil v usta Meti, nesrečnici z nečednim obrazom,
ki pripoveduje o svoji trpki usodi. Andrej je besedilo nato prestavil v poljansko narečje in kot mladi režiser vlogo Mete zaupal Anici Berčič.
V tistih osemdesetih sem si kot majhna deklica monodramo ogledala tudi jaz. Starši so me vzeli s seboj »na igro«, čeprav bi verjetno morala že v posteljo, saj sta večerni hlad in
tema že pokrila gledališko prizorišče pred Šarucovo hišo v Hotovlji. Spomnim se množice gledalcev, ki je zapolnila pripravljene klopi pred hišo. Spomnim se negibne tišine, ki je nastopila,
ko se je pred osvetljeno hišo pojavila ženica v dolgem krilu, z ruto na glavi in škundro v roki. Za trenutek se je zdela celo podobna moji stari mami. Spomnim se drobnega drevesa, ki je ob steni
Šarucove hiše iskalo zavetje in o katerem je Meta govorila, da je njena sliva, meni pa se je ves čas zdelo, da je hruška. Spomnim se predirljivih Metinih krikov, temačnih senc, ki so grozile izpod Kuclja
in tesnobe, ki je ob tem nastala. Zaradi nje sem polezla bližje k očetu in mami.
Monodramo je Anica odigrala v šestih ponovitvah. Potem pa je igrala samo odlomke in ohranjala spomin nanjo globoko v poljanski duši.
Po 30-ih letih se je Andrej odločil, da dramatizirano Šarucovo slivo izda v knjižni obliki. Drobna knjižica (ima 53 strani) je bogato polepšana z ilustracijami Maje Šubic,
ki sem jih letos videla tudi na Bienalu slovenskih ilustracij v Ljubljani.
Težko sem se prebijala skozi zapis v poljanskem narečju, zato sem začela brati glasno. Kako prijetno, mehko, udobno je zazvenelo. Pustila sem se zapeljati Metini pretresljivi pripovedi,
sestavljeni iz drobnih tragičnih zgodb njenega življenja. Meta si bralca izbere za zaveznika. Edino njemu (poleg Matere Božje) zaupa drobne grehe, ki jih je zakrivila v boju za preživetje.
Morda je konec zgodbe, ko je Meta v tem boju oropana zadnjega upanja in zblazni, zato še bolj pretresljiv.
Knjižica v nadaljevanju za primerjavo bralcu ponuja še Tavčarjevo originalno besedilo, novelo Šarevčeva sliva. Spoštovani gospod, dr. Ivan Tavčar! Brez zamere, toda Andrejeva in
Borisova Šarucova sliva je Poljancem še globlje zlezla pod kožo kot tvoja Šarevčeva sliva.
In ko se na koncu knjige v Andrejevi spremni besedi seznanim, kako je nastajala dramatizirana različica Slive in uprizoritev monodrame v 80-ih, si zaželim, da bi Meto
ponovno videla na odru. Menda se mi bo ta želja v kratkem izpolnila, saj se Andrej, Anica in tehnična ekipa že trudijo ponovno uprizoriti nikoli pozabljeno Šarucovo slivo.
Le kaj je Andreju Šubicu šinilo v glavo, da je v začetku leta 2010,
po dobrih dvajsetih letih, ponovno potrkal na vrata KD-a dr. Ivan Tavčar Poljane z idejo,
da bi na poljanski oder postavil novo gledališko igro? Hm, skoraj je dopolnil 50 let življenja in menda se 50-letniki radi ozrejo nazaj in nehote dregnejo v kaj čedno zaprašenega,
očitno štrlečega ter dragocenega na svoji prehojeni poti. »Zdravnik, gledališče, Poljane, mladost, družina, prijatelji; kako bi to šlo skupaj?« je Andreju verjetno dolgo sitnarilo v glavi,
dokler se ni klobčič misli odvil in načrt razgrnil. »Molierjevo komedijo Zdravnik po sili priredim, mestoma obogatim s poljanskim narečjem, zberem ekipo sodelavcev med svojimi domačimi, sorodniki,
stanovskimi kolegi in gledališkimi ustvarjalci, s katerimi sem ustvarjal v mladosti in še s kom ter v Poljanah ob osebnem prazniku oživim gledališče.«
8. 2. 2010 je ekipa zavihala rokave. A zatikalo se je že pri bralnih vajah, kaj šele na odru. Tisti, ki so v dvorani spremljali vaje, so skomigali z rameni ali modro molčali.
Še dobro, da so bili v ekipi taki, ki se niso menili za skeptike in so trmasto vztrajali. Na pomoč je priskočil čisto pravi režiser, Zvone Šedlbauer. Kar nekaj vaj smo skupaj z njim žvečili
težko besedilo, besedi dodajali gib, barvali like z značajem in brusili dialoge. Ko je bilo za nami okrog 50 vaj, je nastalo to, kar je moralo nastati, da smo lahko stopili pred občinstvo.
Premiera, 11. 9. 2010, je uspela. Vsem, ekipi in gledalcem, so se ob koncu predstave usta raztegnila do ušes. Trud ni bil zaman. Po tistem smo igrali še 17-krat, vedno v nabito polnih dvoranah.
Predstava je postala prava uspešnica. 4 od teh predstav so bile zaprte za širšo javnost, 13 predstav pa smo igrali za izven. Vsega skupaj si je predstavo ogledalo okrog 4200 gledalcev in KD-u
prineslo precejšen zaslužek.
Najboljša reklama za igro so bili kar gledalci sami, ki so širili zanimivo vest od ust do ust. Le kaj je gledalce privabljalo v tolikem številu?
• Igra je bila res napisana v 17. stol. (leta 1666), vendar je po vsebini prav sodobna. Tudi kostumi zgolj spominjajo na baročno košatost, a bolj kot to, izrisujejo značaj posameznega lika.
• Napet tempo gledalcu ne pusti počivati. Neprestano je izpostavljen situacijski komiki ter žgečkljivim prizorom, ki rahlo zadišijo po grehu.
• Oder ni našarjen s sceno. Dve klopci, snopi butar in vratca plota so dovolj, da gledalec dojame prostor dogajanja in igralcu s tem omogoča veliko prostora za gibanje.
• Mestoma je igra provokativna, zbadljiva in dovtipna, posebno tam, ko resnični zdravnik (Andrej Šubic) odigra vlogo duohtarja šarlatana (Sganarell).
• Na koncu se igra razplete tako, kot je prav. Spletke se razkrijejo, zmaga odpuščanje ter ljubezen mladih zaljubljencev. Sganarell pa še pristavi zadnjo poved:
"Pa zapounte se, de sej duohtarjeve jeze bat bel ket ledje misleja."
Dve predstavi se nam še obetata, 19. 11. 2011 v Stražišču in 20. 11. 2011 v Poljanah. Skupaj bo torej odigranih 20 predstav. Potem pa jo pospravimo v arhiv in
mogoče kdaj ponovno oživi, tako kot se ponovno oživlja monodrama Šarucova sliva.
Na koncu naj v svojem imenu in v imenu KD-a zapišem zahvalo, ki jo dolgujem vsem sodelavcem v ekipi za požrtvovalno delo. Posebno zahvalo namenjam Andreju Šubicu,
ki je pri igri opravil veliko delo: bil je režiser, priredil je besedilo, odlično odigral glavno vlogo, priskrbel snemanje DVD plošče, skrbno vodil vso organizacijo in oglaševanje ter verjetno še kaj.
Poljanci pa se lahko po dolgem času zopet pohvalimo, da je kultura, tudi gledališka, v Poljanah doma.
V četrtek, 23. junija 2011, smo s proslavo v Poljanah počastili dvajseti rojstni dan samostojne, mednarodno priznane države Slovenije.
Praznovanje se je pričelo s praznično mašo v župnijski cerkvi. Ob 20.30 uri je sledila proslava v dvorani kulturnega doma, katere slavnostni govornik je bil dr. Stane Granda.
Na prireditvi so bila podeljena tudi priznanja KS Poljane. Ob lipi samostojnosti v parku sredi Poljan pa je bilo postavljeno spominsko obeležje.
"Dvajset že let" se je glasil naslov pesmi, ki sta jo po odpeti slovenski himni pevcev vokalne skupine Cantabile, uvodoma prebrala povezovalca prireditve,
dvajsetletnika Jerneja Jesenko in Tadej Drlink. Pred dvajsetimi leti smo z uveljavitvijo samostojnosti uresničili tisočletne sanje naših prednikov.
Uspelo nam je, ker so ohranili slovensko zemljo in slovensko dušo. Obenem pa smo imeli ljudi, ki so pravilno prepoznali znamenja časov in ob pravem času uresničili svoje poslanstvo.
Vse prisotne je uvodoma nagovoril tudi župan g. Milan Čadež.
Še kako aktualno so se glasili verzi prvega pomembnejšega slovenskega pesnika Valentina Vodnika iz pesmi Dramilo, ki jo je recitirala učenka OŠ Poljane Meta Gantar:
"Lej, stvarnica vse ti ponudi, \iz rok ji prejemat ne mudi! \Lenega čaka \strgan rokav, \palca beraška, \prazen bokal."
Slavnostni govornik dr. Stane Granda se je v svojem nagovoru spomnil občutij tistega znamenitega večera oz. tistih mesecev pred dvajsetimi leti,
ko smo pričakovali največji dogodek v slovenski zgodovini in ko nismo vedeli kaj vse se za njim skriva, kaj nam bo prinesel. Spomnil se je tudi naših velikih, žal večinoma po imenih neznanih prednikov,
ki imajo zasluge za to, da smo ostali Slovenci. Opozoril je, da slovenska osamosvojitev ni bila napirjena zoper nikogar. Težila je samo k enemu cilju, da imamo tudi Slovenci pravico do tistega,
kar imajo vsi normalni narodi, da v Sloveniji živimo po slovensko. Spomnil se je še ključnih dejstev slovenske osamosvojitve.
Za konec je omenil dejstvo, da zadnje čase s svojo državo nismo najbolj zadovoljni. "Temeljni vzrok je v tem, da s svojo državo ne znamo živeti," je povedal. In nadaljeval:"
Še vedno pričakujemo, da bo odločitve sprejemal nekdo namesto nas, mi pa bomo godrnjali. Tega je konec!"
Predsednik KS Poljane g. Tone Debeljak je podelil priznanja Krajevne skupnosti Poljane, in sicer: Minki Dragman v zahvalo za njeno dolgoletno delo, ki ga je prispevala
kot župnijska gospodinja, Jožetu Dolencu za dolgoletno ljubiteljsko delo na področju kulturnega, še zlasti pevskega udejstvovanja ter Davidu Oblaku in Urošu Titanu za razvoj nove športne panoge
v Poljanah, odlično organizacijo turnirjev in predvsem za veliko skrb za razvoj mladih generacij igralcev floorballa.
Ob lipi samostojnosti smo postavili spominski kamen s spominsko ploščo, ki jo je po končanem programu pritrdil podžupan g. Tomaž Pintar, blagoslovil pa poljanski župnik
g. Jože Stržaj. Program so obogatili tudi Poljanski orgličarji in Glasbena skupina Planinca. Kres so postavili in prižgali poljanski skavti, za varnost in red so skrbeli poljanski gasilci.
Vezno besedilo je spisala Jerneja Bonča.Fotografska skupina Kulturnega društva Poljane pod vodstvom Izidorja Jesenka je v preddverju kulturnega doma postavila priložnostno razstavo
fotografij članov društva.
Po uradnem delu je sledil še zabavni program ob zvokih Petre in Primoža Jesenka. Potekalo je tudi nagradno ugibanje o višini lipe samostojnosti.
Člani sveta KS Poljane smo poskrbeli za prijetno presenečenje saj smo svoje sejnine namenili za nakupu slovenskih zastav, ki smo jih ob tej priložnosti podarili krajankam in krajanom.
Polna dvorana kulturnega doma je bila dokaz, da Poljanci čutimo pripadnost k tej čudoviti domovini. Domovina je samo ena. Simon Gregorčič je v pesmi Znamenje,
ki smo ji lahko prisluhnili na proslavi, zapisal: "Njo prvi spev je moj slavil, \poslednji njej se bo glasil, \in zadnji glasi ti mi bojo: \Bog čuvaj domovino mojo!" Naj živi demokratična Slovenija.
Razstava "DUOHTAR KAR TOK"
Poljane, 7. februar 2011 | Avtor: Jerneja Bonča
Gledališka umetnost je najbolj minljiva izmed vseh umetnosti. Tako smo občutili tudi gledališki ustvarjalci komedije "Duohtar kar tok", ki jo je ob svoji 50-letnici
po Molierjevi komediji Zdravnik po sili priredil in režiral Andrej Šubic. Kako vsaj za hip zadržati minljivo izraznost, ki jo gledalci užijejo v enourni predstavi na odru in je plod kiklopske volje,
truda in vzdržljivosti igralcev? To vprašanje je ob 13-kratni ponovitvi predstave vedno bolj vrtalo, greblo. Kot naročena rešitev se na Loškem odru prikaže Jana Jocif z velikim fotoaparatom.
Takoj smo bili sodelavci. Poslikala je tri predstave in kmalu je v preddverju Kulturnega doma Poljane nastala razstava, ki popelje gledalca od prvega k zadnjemu, tretjemu dejanju.
Fotografije ne potrebujejo komentarjev, saj je telesna izraznost igralcev na fotografijah dovolj zgovorna. Toda zaradi pripisanih besed, ki nadomeščajo komentarje in so iztrgane iz ust igralcev
v trenutku, ki ga prikazuje fotografija, le-ta pred gledalcem oživi.
Z razstavo sem ob odprtju želela javnosti na hudomušen način v besedah in številkah razkriti trnovo pot nastanka gledališke predstave. Predvsem pa sem se želela zahvaliti:
najprej vsem sodelavcem, ki so na poljanskem odru eno leto trmasto gnetli težko prebavljivo besedilo;
prav posebej pa Andreju Šubicu, ker je po njegovi zaslugi poljanski gledališki oder po dolgem času ponovno oživel, ekipa pa s predstavo 14 krat
do zadnjega kotička napolnila gledališke dvorane in požela številne pohvale.
Zbirka pravljic: 12 ZGODBIC IZ PREDALA
Poljane, 15. december 2010
V vasici ob reki sta v času semaforjev in supermarketov živela črnilo in pero. Sama po sebi nista bila nič posebnega.
Črnilo kot črnilo in pero kot pero. Tam v starem predalu, v sobi stanovanjske hiše, sta ždela vsak zase ob listu papirja, petih pisanih frnikolah
in treh kosmih prahu. Nekega večera pa ju je iz predala vzela skrbna roka. Prsti so obrisali sivo pokrivalo, ki ju je krasilo
in dlan ju je povezala v eno … pomočila je pero v črnilo … in povlekla sled … Sled je ustvarila črko. Črka je ustvarila besedo.
Beseda je ustvarila poved. Poved je ustvarila zgodbo. Otroški smeh, ki je privrel iz ust deklice, pa je ustvaril otroško zgodbo tudi zate …
Začela je rasti kot drobna ideja v februarskem večeru. Niso ji na silo pomagali iz metuljeve bube,
kajti obstajala je nevarnost, da nikoli ne bi poletela. Rasla je v svoji preprostosti in se v prvih pomladanskih dneh zapisala
v razpis Kulturnega društva. Čakala je. Na črnilo in pero ob treh kosmih prahu. Čakala je na dlan, ki bo odprla pravi predal in njegove zgodbe
poslala na pravi naslov. Strah jo je bilo – kaj če se izgubi, kaj če v sebi nima tistega, čemur pravimo »pravo«. Zbrala je pogum in poletela
v nabiralnik elektronske pošte urednice. Tam je ponovno čakala in verjela ... Vanje. Minevali so dnevi, tedni in meseci, a ideja ni obupala.
V prvem novembrskem tednu je v predal skočilo dvanajst navihanih otroških zgodb. Skrbna roka je presodila, da jih bo za zbirko ravno prav.
12 zgodbic iz predala – pravljično število, ki ob sebi nosi polno culo poguma ustvarjalnih rok, ki so dovolile in si upale poslati
svojo domišljijo v širni svet.
Hvala vsem trem avtorjem – Robertu Malovrhu, Karli B. Rihtaršič in Hermini Peternel, Nini Berčič Demšar,
ki je poskrbela za tehnično ureditev, Bernardi Pintar za jezikovni pregled, vsem deklicam in fantičem, ki ste slikali ilustracije,
OŠ Poljane (še posebej ravnateljici Metki Debeljak, Mihaeli Žakelj Ogrin, Majdi Bernik in Majdi Tomažin) za pomoč pri organizaciji predstavitve
ter Maši Stanonik, Valeriji Oblak, Aleksandri Logar in Patriciji Raztresen, ki so poskrbele za glasbeno spremljavo prireditve.
Danes se 12 zgodbic iz predala hihita in ščipa in kliče po otroški pozornosti. Ujete v domišljijo čakajo na topel večer,
toplo naročje in odprta otroška ušesa. Knjigo lahko dobite po ceni 10 eur, če pošljete elektronsko sporočilo na naslov društva
ali pokličete vodjo literarne skupine Matejo Tušek oz. predsednika Miha Tuška.
Gledališka predstava KEKEC in PEHTA
Poljane, 6. november 2010
V soboto, 6.11.2010 ob 16. uri je polna dvorana Kulturnega doma v Poljanah odmevala od otroškega smeha.
Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar Poljane je gostilo Družinsko gledališče Kolenc s predstavo Kekec in Pehta.
Otroci so lahko videli, slišali in začutili, kaj se je dogajalo na planini. Saj, če bi poslušali Rožleta, bi bila Mojca še danes slepa deklica.
Nasmejani otroci so bili aktivno vključeni v predstavo. Z navdušenjem so peli s Kekcem tisto znano pesmico:
»Kaj mi poje ptičica, ptičica sinička, dobra volja je najbolja ...
Naj živi večna Slovenija
Dan državnosti Poljane 2010
Praznik Dan državnosti smo v Poljanah obeležili, tako kakor je to sedaj že tradicija, na kresni večer 23. junija.
Praznovanje se je pričelo v domači cerkvi, nadaljevalo pa ob lipi samostojnosti v parku sredi Poljan, kjer je bil kulturni program in podelitev
priznanj KS Poljane. Gosta prireditve sta bila dr. Andrej Capuder in Tone Krkovič. Veselo druženje se je nadaljevalo ob kresu in dobrotah domačih društev.
Letos je minilo že devetnajsto leto, odkar so poslanci slovenske skupščine dne 25. 6. 1991 sprejeli temeljno ustavno listino
o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Na ta dan slavimo rojstvo naše neodvisne in demokratične države. Praznik smo slovesno obeležili tudi v Poljanah.
V cerkvi je bila ob 19. uri sv. maša za domovino, ki jo je daroval domači župnik g. Jože Stržaj. Nato pa se je dogajanje
preselilo na zelenico ob lipi samostojnosti sredi Poljan. Začetek kulturnega programa je oznanila slovenska himna, ki jo je zapela sopranistka
Marija Jelovčan. Z uvodnim nagovorom nam je nekaj misli podal župan in državnozborski poslanec g. Milan Čadež. Za glasbeno obogatitev prireditve
so poskrbeli domača glasbena skupina Planinca, učenke OŠ Poljane Katja, Manca in Petra ter izvrstni pevci Trio Quarteta, ki so še posebej
navdušili zbrano občinstvo. Z recitacijami pesmi iz pesniške zbirke Ervina Fritza »Vrane« so prireditev popestrili učenci OŠ Poljane
pod mentorstvom Nežke Gabrovec. Slavnostna gosta in govornika na prireditvi sta bila
dr. Andrej Capuder in Tone Krkovič. Dr. Capuder,
kulturni minister v osamosvojitveni vladi, je med drugim povedal: »Pogled v zgodovino, v narodni spomin, to je tisto, kar drži narod pokonci.
Zato ne morem nikdar dovolj priporočati zgodovinskih knjig, da se zatapljamo v tisto, kar je pred nami bilo. Ne samo v osebe, letnice, dogodke,
slavo, ponižanje, ampak tudi v situacijo, kako je takrat bilo.« Tone Krkovič, začetnik slovenske osamosvojitvene vojske, je izpostavil pomen
vojaške pripravljenosti Slovenije v času osamosvajanja za uveljavitev odločitve o svobodni Sloveniji in se dotaknil tudi nekaterih sedanjih
razmer v Sloveniji.
Dr. Andrej Capuder:
»Slovenija je več kot to, kar se dogaja v trenutku. Jaz, gospe in gospodje, dragi moji rojaki,
Poljanke, Poljanci bi tvegal izraz večna Slovenija. Večna Slovenija.«
Kot že nekaj let doslej pa so bila podeljena tudi priznanja Krajevne skupnosti Poljane. Priznanja so prejeli:
Metod Slabe za zelo uspešno vodenje prostovoljnega gasilskega društva Poljane,
Metod Jesenko za dolgoletno prizadevno skrb za cerkev Žalostne
Matere Božje na Bukovem Vrhu in gospodarjenje v dobro kulturnega spomenika ter
Marija Bogataj za prizadevno, kvalitetno in uspešno delo pri pripravi
različnih domačih izdelkov in vidne dosežke na ocenjevanjih dobrot slovenskih kmetij.
Ob praznovanju Dneva državnosti je domača fotografska skupina Kulturnega društva Poljane pod vodstvom Izidorja Jesenka
že petič zapored pripravila priložnostni fotografski natečaj in razstavo v prddverju kulturnega doma. Mlajši obiskovalci so se radoživo zabavali
ob kresu, ki so ga postavili in prižgali domači skavti. Posamezne točke kulturnega programa sta med seboj povezovala Jana Titan in Janez Arnolj.
Po prireditvi pa je bil čas, da smo se družili še ob dobrotah, ki so jih pripravila domača društva in nazdravili 19 letni Sloveniji.
Pri organizaciji prireditve so sodelovali KS Poljane, občina Gorenja vas – Poljane, krajevna društva in OŠ Poljane.
KULTURNI PRAZNIK - občinska proslava
Poljane, 7. februar 2010
Brez muze tudi Prešeren ne bi bil to, kar je bil ... tako se je glasilo v Podblegaških novicah.
Na letošnji kulturni praznik je osrednja občinska proslava okronala Poljane. Člani Kulturnega društva dr. Ivan Tavčar Poljane,
občina Gorenja vas – Poljane in KD Poljane so v nedeljo, 7. 2. 2010, na predvečer slovenskega kulturnega praznika pripravili proslavo
v počastitev materi Kulturi in navdihu v podobi njenih hčera – muz.
Scenarij in režija sta bila v rokah Mateje Tušek, s svojimi pesmimi in mislimi pa je v vlogi slavnostnega govornika
navdušil fotograf, pesnik in slikar, ki navdih najde v drobcih lepega, gospod Janez Medvešek.
Mati Kultura je s svojim glasom vse prisotne popeljala skozi življenje – skozi rojstvo, rast, dozorevanje in zrelost;
skozi otroštvo, mladost, zrelost in modrost. Da je Kultura v Poljanah resnično zapisana z veliko začetnico so prisotni lahko začutili skozi besedo,
ples in pesem. V pesmi poljanskih ustvarjalcev so svoj igralski čut prelili Lenart Jesenko, Tomaž Pisk, Janez Hrovat in Jože Dolenc.
S pesmijo so se predstavili: Združena pevska zbora OŠ Poljane pod vostvom Matjaža Slabeta, solistka Marija Jelovčan, Orkester Poljanski orgličarji
in Glasbena skupina Planinca.
Plesalke plesne skupine Step pod vodstvom Petre Slabe so na dečka, vojaka, kmeta in starca sipale moč življenja
in navdih ter s svojo nežnostjo polepšale praznik poljanske in slovenske Kulture.
BOŽIČNI KONCERT: "Jaz sem glas"
Poljane, 26. december 2009
Na štefanovo je poljanska cerkev sv. Martina gostila božično zgodbo z naslovom "Jaz sem glas".
Pevci CeMePZ Poljane so pripravili koncert božičnih pesmi, ki so ga obogatile melodije solistov in božična razmišljanja betlehemskih pastirjev.
Sodelovali so: CeMePZ Poljane p. v. Irena Debeljak;
solisti: Marija Jelovčan, Suzana Omejc, Irena Debeljak, Tina Gačnik - Tiana,
Tadeja Dolenc, Boštjan Kadunc in Miha Kadunc;
pastirji: Anže Lavtar, Tomaž Pisk, Janez Hrovat, Alojz Bogataj;
glas: Tinkara Tušek;
priprava teksta in režija: Mateja Tušek.
SLEDI SRCA - Pesniška zbirka poljanskih ustvarjalcev
V soboto, 19. decembra 2009
je bila v Bončevi dvorani v Poljanah prireditev ob izidu pesniške zbirke poljanskih ustvarjalcev.
Zbirka poimenovana Sledi srca združuje pesmi 16-ih avtorjev, ki so na pobudo Literarne skupine Kulturnega društva Poljane, prispevali svoje pesmi.
Vsebinsko pesmi odsevajo sledi skritih sanj, spominov, drobnih kmečkih modrosti, skrivnosti ... v njih so zapisane preproste stopinje vsakdana.
Za izbor in ureditev zbirke sta poskrbela Janez Arnolj in Mateja Tušek, uvodno besedo je napisala Neža Maurer,
fotografije je prispeval Izidor Jesenko. Lektoriranje zbirke je opravila Tina Benedičič, oblikovanje in pripravo za tisk pa Irma Jesenko.
Pesmi v zbirki že čakajo na vašo pozornost. Če bi si radi zagotovili svoj izvod zbirke nam pišite na kdpoljane@gmail.com.
Kdaj pesem
nastane?(literarni
pregled zbirke)
Mogoče takrat, ko nas
Dramilo zbudi iz
Sanj. Ko ji damo, da nam poje
in pri tem
Pazimo na ubrano mero korakov, da pri
Kažipotu ne spregledamo
Dečka, ki poje z melodijo presutega peska.
Ali takrat, ko
Pletilja
Samo en jezik premore, da s svojo
Modrostjo pesniku plete odgovor na njegovo
Prvo pismo od vojakov.
Morda nastane takrat, ko se v
Trenutkih obupa Išče morilec,
ki je ugonobil
Dar za dni stare. Jo najdemo v
Klicu nerojenega otroka,
Na maminem grobu
ali preprosto v prvi besedi »Mati«?
Zaljubljenost jo išče v pesmi
Ptice srca, v
Šepetanjih Iluzije Tam nekje V vasici pod planino. »Kako naj sledim tvoji niti?«
šepeče, ko njeni koraki ubirajo pot po
Poljanski dolini
v
Mojo vas, kjer raste tista
Gorska roža, piha tisti
Pomladni veter
in na zemljo pada tista pisana
Jesen, ki je za mehko poljansko srce najlepša.
Iz popotnih zalog
na plano potegnemo
Lepe spomine
in
Ko včasih upremo roke v bregove
zaslišimo šum starega morja, ki
Poje veter in poje zarjo. Ob
Sekanju v Gobovcah
si privoščimo trenutek ... Trenutek za misel,
Kdaj bo dan, ko bo
Zasijalo sonce
... Naj ne bo le
Privid, tista daljna misel z melodijo »Kdor bo še ljubil
...«.
Pesem ni samo delo, je tudi veselje ... je sanja namenjena
Luciji, Ani
ali pa
Milen'. Namenjena je
Novemu zvoniku
in
Zvezdi noči.
Mar bi potrebovali
Dovoljenje za uporabo fitifarmacevtskih sredstev, da bi jo smeli vzeti za svojo? Najbrž ne. Najbrž bo dovolj
Zimski večer,
Lunica na nebu ... Najbrž bo dovolj, če bomo
Vzeli dan si zase, če bomo
Včasih
obsedeli
Na tnali ob zidu
in si v svoji
Norosti zapeli, da je tale naša
Zemlja res zahrbten planet. Če jo bomo resnično želeli slišati, jo bomo lahko začutili tudi ob vrvežu
V trgovini. Če jo bomo resnično hoteli slišati ... ji bomo morali odpreti svoje srce,
da v njem pusti svojo mehko sled in da svojo sled v
Pesmi pusti tudi poljansko srce.
Sv. Miklavž, tako težko pričakovan gost med otroki, se je tudi letos ustavil v Poljanah na Miklavžev predvečer, 5. 12. 2009.
Letos že petnajstič po vrsti. Spremljali so ga angelci in seveda parkeljni, ki so poskrbeli za vse poredne otroke.
Otroci so skupaj s starši pričakali na prihod sv. Miklavža v dvorani kulturnega doma v Poljanah ob zgodbici o treh jabolkih,
ki so se spremenila v zlate krogle, katere je potem Miklavž odnesel trem ubogim sestam. Letošnjo zgodbico je spisala Polonca Sokol,
na oder pa jo je skupaj z igralci (Eva Krek, Henrika Peternel, Klara Rakovec, Mojca Šubic, Anže Lavtar, Tine Šubic in Lenart Primožič)
postavila Marta Gornik (KD Poljane).
Sv. Miklavž je obdaril 400 otrok. Darila zanje je prispevala občina Gorenja vas - Poljane,
kot vsako leto pa so jih pripravile poljanske prostovoljke.
Mednarodni fotografski natečaj "ŽABJA in PTIČJA PERSPEKTIVA"
International photo competition "BIRD'S and FROG'S PERSPECTIVE"
Razstava nagrajenih del natečaja bo na ogled v Kulturnem domu v Poljanah do 21. 9. 2009.
Draga Slovenija!
Na tvoji dlani je zapisano ime tvojega naroda. Napisano je z barvami zemlje, iz katere klijejo semena, s pravico,
da se množijo in rastejo v ozelenelo narodovo drevo. Hrepeneči glas vetra se je spremenil v koprneče petje in speve o svobodi.
Shodila si z narodovih korenin, ki so stoletja prepredala svoja čutila in rasla si z njimi. Zrla si v obzorje, kjer klijejo zrna
popisana z materinščino, ljubeznijo do rodne zemlje, z izročili, s šegami in navadami pradedov. Vedno bo tvoja dlan nosila in odsevala
neugasli obraz tvoje matere, zaznamovana bo z žulji očakov. Tvoje lice ne sme zakrneti med vejami, postati osamelost in praznina krošnje,
saj je v njenem bistvu shranjena ljubezen do domovine in besede, izrečene in položene vanje iz maternih prsi v tvoj prvi nasmeh.
Takole bi se lahko glasila želja, ki bi jo izrekli naši polnoletni Sloveniji, katere rojstni dan smo praznovali
na letošnji kresni večer, 23.6.2009.
Z Zdravljico so večer otvorile Grudnove Šmikle, gostje iz Selške doline. Sloveniji so v nadaljevanju prireditve poklonile
še nekaj ljudskih pesmi. Učenci osnovne šole Poljane: Tjaša Primožič, Tjaša Zeko, Izak Cankar, Polona Stanonik, Ema Berčič, Anže Čadež,
Meta Gantar in Domen Kumer so pod mentorstvom Nežke Gabrovec pripravili nekaj Preglovih basni, osrednji govornik pa je bil
predsednik sveta KS Poljane, Tomaž Pintar. Pesem je nato zadonela še iz ust Glasbene skupine Planinca.
Prireditev ob dnevu državnosti je letos drugič zapored predstavila krajane zaslužne za dobro ime Poljan, ki odmeva
v svet – Uredniški odbor Vaščana, Štefan Inglič in Pavle Logar so prejeli priznanja, nagrade in diplome pa je za nagrajence
4. društvenega razpisa na prosto temo podelil Izidor Jesenko. Vezno besedilo je skozi razmišljanja primorske domoljubne pesnice
Tatjane Malec pripravila Mateja Tušek, ki je prireditev tudi povezovala.
Letošnje praznovanje je bilo združeno z otvoritvijo obnovljenega odseka gorenjske panoramske ceste. Naši člani so aktivno
sodelovali tudi pri pripravi programa otvoritve (Marija Jelovčan in Mateja Tušek).
Za zaključek pa: postanimo in ostanimo Slovenke in Slovenci. V jeziku, v mislih in v dejanjih – vse tisto, kar govorimo,
mislimo ali delamo, naj nas naredi prave in dobre Slovence. S Slovenijo vedno praznujmo veselo in ponosno!
Razglasitev nagrajencev fotografskega natečaja bo v soboto 16. maja ob 13. uri
v podzemnem delu kamnoloma Hotavlje ob zadnjem vodenem ogledu. Več informacij na
www.marmor-hotavlje.si.
Razstava sprejetih del natečaja bo na ogled v Osnovni šoli Ivana Tavčarja Gorenja vas do 28. julija 2009.
PRAZNOVANJE DNEVA STARŠEV
Poljane, 22. marec 2009
"Hvala, dragi starši, ker ste pogumno in z ljubeznijo prevzeli vlogo starša. In ne pozabite, starši, vi ste dar!"
S temi besedami smo zaključili prireditev ob praznovanju dneva staršev, ki je potekala pod naslovom -
STARŠI SO DAR!
Naše mamice in očke, babice in dedke, tete in strice so v programu s pesmijo razveselili učenci OŠ Poljane, ki prepevajo pod vodstvom g. Matjaža Slabeta.
Kaj vse je tata, da je mama le ena sama dana za vse življenje ..., o tem pa so pripovedovali otroci nižje stopnje. Program praznovanja je
sooblikoval tudi narodnozabavni ansambel Mladi godci iz Horjulske doline. V izvedbi štirih mladih fantov smo slišali dva čudovita valčka:
Hvala za kruh in Mati piše pismo belo. Ob koncu pa so nam zaigrali še nekaj lastnih skladb.
K praznovanju programa pa smo povabili tudi mamo,
ženo in zdravnico go. Urško Omejc iz Škofje Loke. Kot osrednja gostja nam je spregovorila o doživljanju svojega materinstva.
Zelo nagovorljive so bile besede, da v njunem zakonu z možem ne bo nezaželenih otrok, verjetno pa bo tudi kakšen nenačrtovan,
a zato nič manj ljubljen. Tako je ga. Urška Omejc iz svojega življenja izključila možnost splava in novemu življenju vedno odgovorila pritrdilno.
Prepričani smo, da so se njene besede dotaknile marsikaterega starša, verjamemo pa, da so se dotaknile tudi mladih in jih opogumile k odločitvi
za življenje, za družino.
Vsako leto se na predvečer slovenskega kulturnega praznika zberejo člani in simpatizerji kulturnega društva Poljane,
da pregledajo opravljeno delo v minulem letu in načrtujejo delo na področju kulture za vnaprej. Tudi letos je bilo tako.
Po končanem Poklonu prazniku pred Kosmovo domačijo je pot kot vsako leto vodila na občni zbor v lovski dom Na Produ.
Kot je na rednem letnem zboru članstva pravilo, so
predsednik KD Poljane in vodje skupin najprej predstavili poročila
o opravljenem delu v preteklem letu, od načrtovanih aktivnosti pa tudi v bodoče prisegajo na že uveljavljene dobro obiskane prireditve.
Ob siceršnjem delu KD velja omeniti internetno stran društva in uspešno zastopstvo poljanskih fotografov v širšem slovenskem merilu.
Večer v prostoru, ki ga je krasila zanimiva
fotografska razstava Na bregu stojim…, člana Mirka Robba, KMF FZS,
so popestrili okusna enolončnica, glasbena skupina Planinca, Poljanski orgličarji, z besedo in fotografijo pa se je predstavil
priznani fotograf Matjaž Maležič.
POKLON PRAZNIKU
Poljane, 7. februar 2009
Se nam zdi samoumevno, da ustvarjamo, pišemo, govorimo, beremo v svojem jeziku? Rodovom, ki so ustvarjali ne tako davno
nazaj se tako dejstvo ni zdelo niti mogoče, kaj šele samoumevno. Slovenski kulturni praznik ima namen, da bi se zavedli svoje kulture,
kako je kultura pomagala ohraniti slovenski jezik in slovenski narod in kaj bi morali poživiti, da tega ne izgubimo.
Na predvečer Prešernovega dne, slovenskega kulturnega praznika smo se Poljanci na pobudo Kulturnega društva Poljane,
tako kot že vrsto let doslej, zbrali pred Kosmovo domačijo, da na svoj način obeležimo ta praznik.
Prireditev je bila v znamenju Prešernove
poezije, saj je letos minilo 160 let od pesnikove smrti.
Začetek prireditve je oznanila slovenska himna, ki jo je ubrano zapela pevka Marija Jelovčan. V nadaljevanju smo
prisluhnili učencem pevskega zbora OŠ Poljane pod vodstvom Matjaža Slabeta, ki so se predstavili s pesmima
Teče mi, teče vodica in Julija.
Vsebinski povdarek prazniku je v krajšem nagovoru podal predsednik KD Poljane Miha Tušek. V kulturnem programu je poleg Marije Jelovčan,
ki je zapela in zaigrala pesem Doli v kraju sama zase, nastopil še Lenart Primožič s pesmijo
Luna sije in za konec z evropsko himno.
Prešernovo poezijo pa so nam poleg učencev OŠ Poljane, približali še: Janez Arnolj, Majda Debeljak, Alojz Bogataj in Neža Hrovat.
Kot povezovalka programa se je izkazala Maruša Gantar.
Prireditev se je zaključila ob čaju, ocvirkovci in prijetnem klepetu. Ob poti v Lovski dom pa smo se v preddverju
ustavili še ob razstavi fotografij Izidorja Jesenka "Poljanska panorama".
Prireditev ob 140 letnici rojstva dr. Aleša Ušeničnika
»Aleš Ušeničnik v očeh sodobnikov« je bila poimenovana spominska prireditev, ki je bila v Poljanah
v nedeljo, 7. decembra. Da bo to imeniten dogodek ob 140. obletnici rojstva velikega Poljanca, filozofa in misleca,
profesorja in rektorja ljubljanske univerze, so napovedovali gosti: akademik Kajetan Gantar, profesor Janez Juhant in
profesor Stane Granda.
Na začetku je občinstvo v imenu
predsedstva SAZU pozdravil akad. Gantar. Prav Ušeničnik je bil najbolj dejaven
pri ustanavljanju akademije in bil eden od njenih sedmih ustanovnih članov v letu 1937. V nadaljevanju so ugledni gostje navdušili
s poglobljenimi referati. Dr. Granda je spregovoril o kulturnem in zgodovinskem pomenu Aleša Ušeničnika. Dr. Juhant je poudaril,
kako velik pomen ima Ušeničnik za slovensko modroslovje in sociologijo. Akad. Gantar je spregovoril o njegovi vlogi za SAZU in akademsko kulturo nasploh.
Po predavanjih so poslušalci v dvorani zastavili številna vprašanja.
Spominsko prireditev, ki jo je organiziralo Kulturno društvo Poljane pod budnim očesom Janeza Arnolja, so popestrili
pevci mešanega pevskega zbora Poljane pod vodstvom Irene Debeljak, kitarist Miha Križnar ter voditeljica Tadeja Dolenc. Peter Jovanovič,
kipar in slikar izpod Blegoša, pa je podaril grafike na pesnitve Alojza Gradnika, ki so jih prejeli gostje.
Sv. Miklavž, težko pričakovan gost med otroki, se je tudi letos ustavil v Poljanah. Spremljali so ga angelci in seveda parkeljni,
ki so poskrbeli za vse poredne otroke. Ker je Miklavžu malo zagodlo vreme, se ni pripeljal s kočijo, ampak je prišel kar peš. Zaradi tega je imel
malo zamude. Da pa čakanje na Miklavža ni bilo predolgo, so poskrbeli mladi igralci: Ema Hafner, Miha Križnar, Eva Krek, Anže Lavtar, Luka Lavtar,
Henrika Peternel, Matic Proj in Tine Šubic.
Sv.Miklavž je otrokm, preden jim je razdelil darila, povedal še par besed o sebi. Dejal je, da ga danes nekateri otroci
že vse prevečkrat zamešajo in pomešajo z božičkom ali Dedkom mrazom.
Mednarodni fotografski natečaj
Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar Poljane nad Škofjo Loko je pod pokroviteljstvom FOTOGRAFSKE
ZVEZE SLOVENIJE razpisalo mednarodni fotografski natečaj
BARVE 2008 - COLOURS 2008
Barve v naravnem in umetnem okolju so vsakodnevni spremljevalec slehernega človeka in nenehno zbujajo pozornost.
Fotografom, likovnikom, oblikovalcem in vsem iskalcem lepote pa barve sprožajo močna individualna doživetja in razpoloženja.
Kako jih vidite in zaznavate ustvarjalci in kako jih zazna fotografska kamera.
Odprtje razstave BARVE 2008
in 32. pregledne razstave diapozitivov je bilo 6. 12. 2008
ob 18. uri v Kulturnem domu Poljane nad Škofjo Loko.
Mizica pogrni se
Poljane, 26. oktober 2008
Družinsko gledališče Kolenc nam je v predpočitniškem nedeljskem popoldnevu postreglo z obilico smeha, v katerem so uživali
tako najmlajši pari oči, ki so sedeli v naročju svojih staršev, kot tudi starši sami. Družinsko gledališče Kolenc, ki s svojo umetnostjo izvira
prav iz središča Slovenije (Vače), je otrokom predstavilo igrico Mizica pogrni se. Skupaj s Pepetom, Joškom in Francijem, z lažnivo kozo
in godrnjavo mamo pridnih sinov smo spoznali Grimmovo pravljico, ki so jo popestrile slovenske ljudske pesmice, ob katerih so z veseljem zapeli
tudi vsi prisotni. Malčki so bili nad predstavo navdušeni, starši pa prav tako. KD dr. Ivana Tavčarja Poljane definitivno predlaga obisk Družinskega
gledališča Kolenc vsakič, ko se vam zazdi, da se vaša usta ne znajo več razlezti v sproščen nasmeh in kasneje neugasljiv smeh.
140-letnica rojstva ALEŠA UŠENIČNIKA
Letos mineva sto štirideset let od rojstva našega rojaka, slovenskega duhovnika,
profesorja in rektorja ljubljanske univerze, urednika in pisca ter filozofa, misleca in teologa Aleša Ušeničnika. Rodil se je 3. julija 1868
v Predmostu pri Poljanah.
Življenje
Družina - oče Janez Ušeničnik, mati Mici Keržišnik, starejši brat France in Aleš – je kot gostači živela v hiši v Predmostu,
ki je poznana kot Županovše. Osnovno šolo je Aleš končal v Poljanah, l. 1880 pa šolanje nadaljeval na gimnaziji v Ljubljani. Z odliko
je maturiral 20. julija 1888 in se odločil za študij bogoslovja na papeški Gregorijanski univerzi v Rimu. Tam je z dvojnim doktoratom zaključil
študij filozofije 1891, in teologije 1895, v duhovnika pa bil posvečen 28. oktobra 1894. Po vrnitvi domov je julija 1895 nastopil službo kaplana
v Stari Loki, naslednje leto stolnega vikarja v Ljubljani, od marca 1897 pa do upokojitve 1938 je bil profesor v bogoslovju. L. 1919 je postal
tudi univerzitetni profesor na novoustanovljeni teološki fakulteti v sklopu državne Univerze v Ljubljani, dekan teološke fakultete v treh mandatih,
v šolskem letu 1922/23 rektor celotne Univerze, l. 1928 je postal dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, 11.12.1937
pa eden izmed sedmih ustanovnih članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Največje mednarodno priznanje za svoje filozofsko delo je prejel
l. 1937 kot edini slovenski član papeške Akademije sv. Tomaža Akvinskega v Rimu. Življenje Aleša Ušeničnika se je izteklo v Ljubljani 30. marca 1952.
Več o A. Ušeničniku si lahko preberete v
zgibanki >>
SLOVENIJA, VSE NAJBOLJŠE!
Praznovanje dneva državnosti v Poljanah, 23. junij 2008
Pa smo nazdravili, in sicer že 17. pomladi naše samostojne domovine.
Na kresni večer smo se Poljanci, kot že vsako leto do sedaj, najprej zbrali v cerkvi sv. Martina v Poljanah,
kjer je župnik g. Jože Stržaj daroval mašo za domovino, nato pa na zelenici sredi Poljan, pod vejami lipice samostojnosti,
da bi se s kulturnim programom poklonili Dnevu državnosti.
Praznovanje smo pričeli s slovensko himno, ki so jo zaigrali mladi harmonikarji, pod vodstvom Mateja Justina.
Sopranistka Marija Jelovčan je z zapeto pesmijo povedala, da smo slovenska dekleta resnično vesela. V goste smo povabili Škofjeloški oktet,
pod umetniškim vodstvom Dominika Jurce so v nas budili skrita čustva, tudi do domovine. V kulturnem programu so sodelovali tudi učenci OŠ Poljane,
ki so pod mentorstvom učiteljice Nežke Gabrovec pripravili nekaj recitacij. Dnevu državnosti pa so se poklonili tudi poljanski orgličarji,
ki so iz tako majhnega glasbila izvabili čudovite harmonije, ki so še pozno v noč odmevale v naših mislih.
Domačine sta z govorom počastila slavnostni govornik g. Milan Čadež, župan občine Gorenja vas - Poljane, in
predsednik KS Poljane, g. Tomaž Pintar. Z izrečenimi besedami sta dala težo praznovanju in tako pripomogla k dvigu domovinske zavesti.
Praznovanje Dneva državnosti pa je tudi lepa priložnost, da naglas povemo imena Poljancev in Poljank, ki so s svojo voljo,
znanjem ali darom kakorkoli obogatili sam kraj in tudi nas krajane. Zato so bile na praznovanju podeljene številne pohvale za izredno delo
ali drugo delo.
Samo slavnost smo zaključili s pesmijo O kresu, avtorja Petra Jereba, ki jo je zapel Škofjeloški oktet. Ob njej so poljanski
skavti prižgali kres.
Res da se je kulturni program že zaključil, a naša druženja so se šele pričenjala. V preddverju Kulturnega doma smo si
ogledali 3. društveno razstavo fotografij članov KD Poljane. Na stojnicah, tik ob prireditvenem prostoru, pa poskušali dobrote, ki so jih pripravila
domača društva, in skupaj nazdravili 17. rojstnemu dnevu Slovenije.
V nedeljo, 30. marca 2008, so poljanski kulturniki v sodelovanju z domačo krajevno skupnostjo in šolo
pripravili praznovanje ob dnevu staršev. Skozi srečanje z naslovom »Iz majhnega zraste veliko«
nas je z besedo vodila Mateja Tušek.
Prireditev so s svojimi glasovi otvorili mali nadebudneži Otroškega pevskega zbora Lepe pesmi,
ki ga vodi Matjaž Slabe. Številni obiskovalci so lahko prisluhnili melodiji poljanskega jezika in Tavčarjevemu Kobiljekarju
(priredba Majda Debeljak), o katerem nam je pripovedovala igralka Anica Berčič. Kvartet ustnih harmonik Poljanski orgličarji je zaigral
na sladke male orglice in naredil lep uvod v pogovor z osrednjimi gosti –
družino Zemljič. Štirinajstčlanska družina Zemljič je pred dvemi leti
sledila klicu praočetnjave iz Mendose v Argentini in prišla nazaj v Slovenijo. Obiskovalci so lahko prisluhnili tako njihovim razmišljanjem o družini,
rojstvih, življenju, kot tudi zvenečim glasovom skritih v pesmih, ki jih oče Miha piše kar sam. Družina po Sloveniji nastopa pod imenom La Familla,
snema pa tudi svojo prvo zgoščenko z avtorskimi in folklornimi skladbami.
Predzadnje marčevsko popoldne so nam obogatili z zvenečimi argentinskimi ritmi
in opozorili, da ni najpomembnejše tisto, kar imamo, ampak vse tisto, kar lahko damo.
Poljanski orgličarji na radiu
Poljanski orgličarji so bili 5. marca gostje nočnega programa 13. radijskih nekomercialnih postaj Slovenije.
Njihov gostitelj je bil Maracel Gomboc.
Predvečer slovenskega kulturnega praznika je tudi čas za letni občni zbor
Kulturnega društva Poljane.
Tokratnega zbora se je udeležilo preko 50 članov in podpornikov društva. Med njimi so bili tudi župan
Milan Čadež, župnik Jože Stržaj,
predsednik Športnega društva Poljane Aleš Šubic, predsednik PGD Poljane
Metod Slabe, predsednik Turističnega društva Poljane
Anton Krek, Mateja Tušek v imenu ravnateljice OŠ Poljane
ter predstavnika Prosvetnega društva Sotočje Škofja Loka
Janez Urh in Mara Tavčar.
Prisotni so prisluhnili poročilu predsednika
Miha Tuška, vodij sekcij ter finančnemu poročilu.
Skupna ugotovitev je bila, da je bilo preteklo leto za društvo uspešno, saj je bilo organiziranih veliko odmevnih prireditev.
Tokratni občni zbor je bil tudi volilen.
Upravni odbor po novem sestavljajo
Danica Albreht, Janez Arnolj,
Lojzka Čadež, Vera Čadež, Majda Debeljak, Tadeja Dolenc, Marta Jelovčan, Izidor Jesenko,
Andrej Klinec, Anton Krek, Mateja Stržinar, Mateja Tušek in Miha Tušek.
V nadzorni odbor so bili imenovani
Irma Jelovčan, Tomi Albreht in Jaka Šubic. Za člane
disciplinske
komisije pa Zvonka Kisovec, Anton Krek in
Franc Dolenec.
Vodja fotografske sekcije Izidor Jesenko je podelil dva naziva F2 FZS in sicer
Denisu Bozovičarju in Janezu Begušu.
Za prispevek k razvijanju kulturne dejavnosti v našem kraju
pa se je zahvalil dolgoletnim članicam upravnega odbora
Darji Robba,
Ireni Debeljak in
Bernardi Jesenko Filipič, ki bodo prejele grafike Maje Šubic.
Ob koncu uradnega dela so si prisotni ogledali fotografsko projekcijo priznanega fotografa
Tineta Benedičiča,
za dobro ozračje pa so poskrbeli člani glasbene skupine Planinca.
POKLON PRAZNIKU
Poljane, 7. februar 2008
Vsako leto se Poljanci na predvečer slovenskega kulturnega praznika na pobudo
Kulturnega društva Poljane
zberemo pred gostoljubno Kosmovo domačijo, na mestu, kjer se je leta 1851 rodil pisatelj Ivan Tavčar. Na svojstven način se poklonimo
kulturi in izrazimo spoštovanje vsem rodovom slovenskih kulturnikov.
Letos smo se s poezijo, glasbo in besedo še posebno spomnili prvega natisa Zdravljice v Novicah v revolucionarnem
letu 1848, Trubarjevega rojstva pred 500 leti, Vodnikovega pred 250 leti, Župančičevega pred 130 leti in Pavčkovega rojstva pred 80 leti
ter 85-letnice Tavčarjeve smrti.
S Kosmovega griča se je v mrak predprazničnega večera zaslišala evropska in slovenska himna, ljudska pesem,
glas klavirske harmonike, poezija in beseda zgoraj navedenih velikih Slovencev. Solistka
Marija Jelovčan se je ob himni predstavila
z ljudsko pesmijo Ko ptičica sem pevala, harmonikarica Barbara Robba s skladbama Koppelia in Dunajska kri, igralka
Anica Berčič je kot trpeča Luca prinesla košček Tavčarjevega Cvetja, povezovalca
Drago Stanonik in Majda Debeljak, ki je poiskala primerne besede
»…de so lubi Slovenci inu lubi keršeniki le-te mogli zastopiti.«
Večer se je po lepi navadi nadaljeval ob čaju in ocvirkovci, ob poti v Lovski dom pa smo se v preddverju ustavili
še ob imenitni razstavi fotografij Mirka Robba, Otroški pogledi.
Božični koncert '07
V cerkvi sv. Martina v Poljanah nad Škofjo Loko je bil 26. decembra 2007,
na Dan samostojnosti in enotnosti, koncert mešanega pevskega zbora Musica Viva Kranj-Primskovo in cerkvenega mešanega pevskega
zbora sv. Martina iz Poljan.
Poslušalstvu se je najprej predstavil zbor
Musica Viva, ki ga vodi Simona Košak. V nadaljevanju so
zapeli domači pevci pod vodstvom Irene Debeljak, ki jih je na klavirju spremljal Tilen Bajec. K pestrosti sporeda je prispevala tudi
solistka Marija Jelovčan. Pevci so za konec zapeli dve skupni pesmi. Vezno besedilo je pripravila in brala Mateja Tušek.
Večer pred svojim vsakoletnim dobrotnim obhodom domov se je sveti Miklavž s svojim spremstvom ustavil tudi v Poljanah,
natančneje v dvorani kulturnega doma, kjer je letos večjo pozornost namenil staršem.
»Družinska sreča brsti, dokler vanjo vlagamo svoj čas, ljubezen in ji namenjamo pozornost. Od trenutka,
ko njeni lističi uvelo pokukajo iz cvetličnega lončka pa je le bled opomin na vse tisto,
kar delamo narobe,« je v svojem svetniškem govoru opozoril sam sveti Miklavž. Letos nam je osvetlil predvsem pomembne temelje
odnosa otroci - starši.
Mladi poljanski kulturniki Marta Jelovčan, Anže Lavtar, Ema Hafner in Miha Tušek so se v igrici »Družinska sreča«,
ki jo je zasnovala Mateja Tušek predstavili v vlogi družine sodobnega časa. Ujeta v vsakdanjo naglico pozablja ali pa odriva trenutke,
ki osrečujejo. Angel in parkelj (Martina Dolenc in Miha Križnar) sta jih ves čas spremljala kot dobro in zlo in jih opozarjala na napake.
Miklavž je pridne poljanske otročiče obdaril s sladkimi darili, med zapisanimi v zlato knjigo pa sta se znašla tudi župnik Jože Stržaj in
predsednik KS Poljane Tomaž Pintar. Tisti manj pridni so (po zaslugi parkljev) poleg darila domov odnesli tudi marsikatero črno lice.
Z darili je, tako kot vsako leto doslej, Miklavžu pomagala Krajevna skupnost Poljane.
Jesenska druženja 2007
V nedeljo, 28. oktobra 2007 smo pričeli z letošnjimi
jesenskimi večeri. V Kulturnem domu v Poljanah smo gostili ga.
Marijo Stanonik, ki je predstavila knjigo NEKOČ JE BILO JEZERO. Knjiga
vsebuje povedke in pravljice iz Poljanske doline in njenega pogorja, zapisane ali objavljene v času od 1858 do 1941. Snov za knjigo je zbrala in uredila
naša gostja. Knjiga je opremljena z ilustracijami Petra Jovanoviča.
Nekaj slik >>
Na drugem jesenskem druženju, v nedeljo 2. decembra 2007 smo gostili domačina Matjaža Kržišnika, ki nam je predstavil alpinistično odpravo v
Ande iz leta 2005. Skupaj z Dragom Frelihom (vodja odprave) in Jernejem Rženom so se povzpeli na goro Artesonraju (6025 m)
in tudi uspešno osvojili vrh gore Alpamayo (5947 m), ki so si ga zastavili za glavni cilj odprave.
Predstavitev je bila obogatena s številnimi fotografijami, ki so obiskovalcem poleg samega vzpona orisale tudi razmere
in življenje tamkajšnjih ljudi.
Gostja 3. jesenskega druženja,
ki je potekalo v nedeljo 16. decembra 2007 je bila poslanka v Evropskem parlamentu ga. Ljudmila Novak. Tema srečanja je bila
evropsko obarvana.
V prvem delu srečanja je gostja kratko predstavila evropske institucije, delovanje evropskega parlamenta, vlogo slovenskih poslancev
v njem ter druge podatke v zvezi z delovanjem EU. V drugem delu pa je evroposlanka odgovarjala na številna
vprašanja udeležencev. Posebne pozornosti je bilo deležno vprašanje v zvezi s slovenskim predsedovanjem unij, ki je
trenutno tudi najbolj aktualno.
Nekaj slik >>
Dekanijska revija otroških in mladinskih pevskih zborov
V Poljanah se je uspešno zaključila Revija otroških in mladinskih cerkvenih pevskih zborov.
Predstavilo se je 15 zborov, v katere je vključenih več kot 350 otrok in mladih.
19. februarja 1923 je umrl Ivan Tavčar. Ob 90-letnici njegove smrti bomo v Poljanah
kot nadaljevanje Tavčarjevega kulturnega tedna ob 130-letnici njegovega rojstva pripravili Tavčarjevo poljansko retrospektivo.
V sredo, 5. decembra 2012 je ob 17. uri polna dvorana pridnih otrok v Kulturnem domu v Poljanah skupaj s starši nestrpno pričakovala prihod sv. Miklavža.
Parkeljni so med množico pridnih, neutrudno iskali poredne otroke. Umirili so se šele, ko je vstopil sv. Miklavž. Ta dobri mož je tudi letos imeli veliko dela.
Skupaj s Krajevno skupnostjo Poljane in nekaj pridnimi ženami je sv. Miklavž pripravil 400 daril za otroke.
Kdo ne pozna Tavčarjevih slik iz Loškega pogorja? Če ne drugače, se je srečal z njimi v šolskih klopeh. Nekatere teh slik so Poljancem še posebej prirasle k srcu. Šarevčeva sliva
verjetno po zaslugi Andreja Šubica, ki se je leta 1981 lotil dramatizacije te novele. Poiskal si je sodelavcev. Boris Pintar, takrat že literarni talent (danes priznani pisatelj) in poznavalec poljanske duše,
je Tavčarjevo sliko obogatil z domačimi hišnimi in zemljepisnimi imeni ter s prizori, ki pred poljanskim bralcem dobesedno oživijo. Besedilo je položil v usta Meti, nesrečnici z nečednim obrazom,
ki pripoveduje o svoji trpki usodi. Andrej je besedilo nato prestavil v poljansko narečje in kot mladi režiser vlogo Mete zaupal Anici Berčič.
Le kaj je Andreju Šubicu šinilo v glavo, da je v začetku leta 2010,
po dobrih dvajsetih letih, ponovno potrkal na vrata KD-a dr. Ivan Tavčar Poljane z idejo,
da bi na poljanski oder postavil novo gledališko igro? Hm, skoraj je dopolnil 50 let življenja in menda se 50-letniki radi ozrejo nazaj in nehote dregnejo v kaj čedno zaprašenega,
očitno štrlečega ter dragocenega na svoji prehojeni poti. »Zdravnik, gledališče, Poljane, mladost, družina, prijatelji; kako bi to šlo skupaj?« je Andreju verjetno dolgo sitnarilo v glavi,
dokler se ni klobčič misli odvil in načrt razgrnil. »Molierjevo komedijo Zdravnik po sili priredim, mestoma obogatim s poljanskim narečjem, zberem ekipo sodelavcev med svojimi domačimi, sorodniki,
stanovskimi kolegi in gledališkimi ustvarjalci, s katerimi sem ustvarjal v mladosti in še s kom ter v Poljanah ob osebnem prazniku oživim gledališče.«
V soboto, 19. decembra 2009
je bila v Bončevi dvorani v Poljanah prireditev ob izidu pesniške zbirke poljanskih ustvarjalcev.
Zbirka poimenovana Sledi srca združuje pesmi 16-ih avtorjev, ki so na pobudo Literarne skupine Kulturnega društva Poljane, prispevali svoje pesmi.
Vsebinsko pesmi odsevajo sledi skritih sanj, spominov, drobnih kmečkih modrosti, skrivnosti ... v njih so zapisane preproste stopinje vsakdana.
Sv. Miklavž, tako težko pričakovan gost med otroki, se je tudi letos ustavil v Poljanah na Miklavžev predvečer, 5. 12. 2009.
Letos že petnajstič po vrsti. Spremljali so ga angelci in seveda parkeljni, ki so poskrbeli za vse poredne otroke.
V nedeljo, 28. oktobra 2007 smo pričeli z letošnjimi
jesenskimi večeri. V Kulturnem domu v Poljanah smo gostili ga.
Marijo Stanonik, ki je predstavila knjigo NEKOČ JE BILO JEZERO. Knjiga
vsebuje povedke in pravljice iz Poljanske doline in njenega pogorja, zapisane ali objavljene v času od 1858 do 1941. Snov za knjigo je zbrala in uredila
naša gostja. Knjiga je opremljena z ilustracijami Petra Jovanoviča.
Na drugem jesenskem druženju, v nedeljo 2. decembra 2007 smo gostili domačina Matjaža Kržišnika, ki nam je predstavil alpinistično odpravo v
Ande iz leta 2005. Skupaj z Dragom Frelihom (vodja odprave) in Jernejem Rženom so se povzpeli na goro Artesonraju (6025 m)
in tudi uspešno osvojili vrh gore Alpamayo (5947 m), ki so si ga zastavili za glavni cilj odprave.
Predstavitev je bila obogatena s številnimi fotografijami, ki so obiskovalcem poleg samega vzpona orisale tudi razmere
in življenje tamkajšnjih ljudi.
Gostja 3. jesenskega druženja,
ki je potekalo v nedeljo 16. decembra 2007 je bila poslanka v Evropskem parlamentu ga. Ljudmila Novak. Tema srečanja je bila
evropsko obarvana.
