Izšla je prva zgoščenka Poljanskih orgličarjev

 

 

Fotografska sekcija
Likovna sekcija
Cerkveni mešani pevski zbor Poljane
Otroški pevski zbor 'Kresničke' Poljane
Gledališče Poljane
Orkester orgličarjev
Glasbena skupina 'Planinca'

"Duohtar kar tok" - ponovitev

Poljane, 2. in 3. april 2016

 

 

 

Slovenski kulturni praznik 2016

Poljane, 7. februar 2016

 

Osrednja občinska proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika, z naslovom
»Sprehod po življenjski poti Kulturnega društva Poljane«,
je bila v nedeljo, 7. februarja 2016, ob 19.00 v Kulturnem domu v Poljanah.

 

 

Tavčarjeva poljanska retrospektiva

Poljane, 13. februar 2013 | Avtor: Jerneja Bonča

 

19. februarja 1923 je umrl Ivan Tavčar. Ob 90-letnici njegove smrti bomo v Poljanah kot nadaljevanje Tavčarjevega kulturnega tedna ob 130-letnici njegovega rojstva pripravili Tavčarjevo poljansko retrospektivo.


V štirih nedeljskih večerih bomo predstavili vsa Tavčarjeva dela, ki so bila uprizorjena na poljanskem odru.

 

RAVBARSKI CESAR

Avtor: Andrej Šubic

 

Pred 100 leti, leta 1913 se je rodil Igor Torkar, Boris Fakin. Ko je bil star 10 let je umrl Ivan Tavčar, sedaj je 90 let po njegovi smrti. Ko je bil Torkar star 60 let je dramatiziral in na oder postavil dramatizacijo tavčarjevih novel Ravbarski cesar, od tega je sedaj 40 let. Več kot dovolj velik razlog, da za zaključek Tavačarjeve retrospektive v Poljanah predstavimo to, pri nas, ponarodelo zgodbo in predstavo. Tako kot celotna retrospektiva od Holekove Nežike, Šarucove slive, Cvetja v jeseni sta glavna poudarka ljudsko gledališče s svojimi vrhunci in pojoča poljanska govorica, ki se verjetno tu neguje že 1000 let. Narečje, ki ga je govoril in poznal tudi Tavčar in zato je tako zanimivo njegova dela dramatizirati in jih odigrati v njegovem rodnem narečju. Ne samo poljancem, tudi drugim zveni prijetno.

 

Torkar je bil po smrti zelo malo predstavljen v slovenskem prostoru, prav tako ne poznam kakšnih načrtov za obeležitve 100 letnice rojstva. Izid knjige pa bo še kako nadgradila ta dogodek. V knjigi bo poleg Raubarskega cesarja objavljenih pet novel Ivana Tavčarja iz katerih je Ravbarski cesar nastal, ki vse govorijo o poljanskem človeku, naših domačijah, krajih in zgodovini. V tretjem delu bo predstavljena uprizoritev Raubarskega cesarja v Poljanah in Igor Torkar, kot avtor in režiser teh predstav.

 

Na igri Cvetje v jeseni je bila dvorana nabita in niso vsi mogli vanjo, za Cesarja pripravljamo po igri predstavitev knjige in večer ob Raubarskem gulažu in Karlovški polenti.

 

Vabilo >>

 

 

CVETJE V JESENI

Avtor: Jaka Šubic

 

Zgodba Cvetja v jeseni, uprizorjenega v osmosvojitvenem letu, se je pričela z obiskom jeseni 1990 na Planinci, pri Toncelnu, režiserju in profesorju na AGRFT, Miranu Herzogu. Njegova energija, brezpogojna pripravljenost uresničiti idejo, se spopasti z novo dramatizacijo in prevzeti režijo je bila prepričljiva. Obiskovalca sva odhajala z optimizmom in v pričakovanju nastajanja nečesa novega. Imeli smo Meto in režiserja.

 

Vabilo >>

 

 

ŠARUCOVA SLIVA

Avtor: Jerneja Bonča

 

Kaj vem, od kod je prišla, radoživa in z naglico, da bi jo še vaška otročad težko ujela. Morda je ravno tisti dan Vidmarju pobrala največ krompirja, ali pa je srečala premožnega gospoda, ki mu je za dobro ceno uspela prodati pol košare sliv. Ustavila se je pred Šarucovo hišo, sedla na tnalo (še prej na vejo svoje slive obesila košaro) in vidno zadovoljna začela preštevati dnevni zaslužek. Tako je jeseni 2011, ponovno po tridesetih letih, premierno stopila na oder Šarucova Meta, nesrečnica, ki je po očetovi smrti nenehno živela v grozeči senci beračenja in lakote. Kako se je potem zgodilo z njo, vse veste. Zato o tem ne bom pisala. Raje vam povem, kako je Meta lansko leto v monodrami ponovno oživela ter vztrajala pri življenju več kot eno leto.

 

Bila je ravno obletnica Tavčarjevega rojstva in v Poljanah smo se ozirali po kulturnih vsebinah, ki bi napolnile paket dogajanj z imenom Tavčarjev kulturni teden. In še nekaj je prišlo naproti. Andrej Šubic in Boris Pintar sta leto pred tem izdala knjižico Šarucova sliva, dramatizirano različico Tavčarjeve Šarevčeve slive, ki se je Poljancem vabljivoponujala v uprizoritev.

 

Vse se je ujemalo. Zamisel preverimo pri režiserju Andreju Šubicu. Kot naročeno: Andrej je bil z igralko, Anico Berčič, že dogovorjen za ponovno uprizoritev Šarucove slive. Zagnali smo se v delo. Andrej in Anica sta po dveh bralnih vajah vadila že na odru, dva ali trikrat na teden. Jaka Šubic se je skrbno lotil izdelave scene. Janez Kloboves je v domači zbirki poiskal prave rekvizite. Luč in zvok je prevzel Janko Lavtar, kostume Tina Dobrajc, Nives Lunder pa je s pomočjo ilustracij Maje Šubic oblikovala gledališki list in plakat. Le meni ni bilo čisto jasno, kaj pomeni biti pomočnica režiserja. Počakajmo. Sprva sem Anici le šepetala ter budno opazovala, kako je Andrej vodil preobrazbo igralke na odru. Anica se je naglo spreminjala v vaško nesrečnico in se s sramežljivo iskrenostjo klepetavo, v prijetni poljanski govorici, prikupila redkim poslušalcem na vajah. Nek večer, po končanih vajah, pravi Andrej: »Jutri bosta vadili sami, sem dežuren.« Zdaj sem vedela. Prevzela bom Andrejevo režisersko taktirko, kadar bo na vajah manjkal. Je že moral vedeti, da bom zmogla, sicer mi zahtevne naloge ne bi zaupal. Skromno odmerjeni čas dveh mesecev, v katerem je nastajala monodrama, se je vedno bolj stiskal. A delovna vnema je bila močnejša. 25. 11. 2011 je nastopil večer premiere. Dvorana v Kulturnem domu se je napolnila do zadnjega sedeža in budno spremljala zgodbo na odru. Zaradi nesrečne Metine usode je ob koncu najprej onemela, potem pa zabučala z močnim aplavzom. Premiera je uspela in takrat smo že vedeli, da bo predstava imela številne ponovitve.

 

Nismo se zmotili. Anica je po premieri vlogo Mete odigrala še 13-krat. Tri od teh ponovitev so bile odigrane na domačem odru, štiri za šolsko mladino, dve pa v dobrodelne namene. Preostale smo kot gostje igrali v krajih od Žirov do Železnikov. Zadnja uprizoritev, v nekoliko spremenjeni obliki, pa se obeta 17. 3. 2013 v okviru dogajanj pod naslovom Tavčarjeva retrospektiva. Brez oklevanja trdim, da smo bili tokrat delavci pri Slivi sami garači. Zato se na tem mestu zahvaljujem vsakemu posebej, posebno pa Andreju, ki si je naložil največje breme ter v Poljane uspel zanesti svež gledališki duh.

 

 

HOLEKOVA NEŽIKA

Avtor: Jerneja Bonča

 

V nedeljo, 17. 2. 2013, pod večer smo se dobili v Štefanovi hiši zaradi Holekove Nežike, tiste, o kateri je pisal Tavčar v zbirki črtic Med gorami. Hoteli smo ponovno slišati, kako se je zgodilo z njo.

 

Oči so najprej pretipale prostor. Močna javorjeva miza je čepela na sredi raztegnjene sobe in spominjala na minule čase. Držala je le petrolejko, odrezan hleb kruha in litrco belega, ki se je pod toplo svetlobo zlatorumeno svetilo ter vabilo, da se pretoči v štiri prazne glaže. Bilo je kakor v prejšnjih stoletjih, kadar so pričakovali cenjenega gosta. Tisti večer so prišli štirje: Neža Šubic, Minka Mlakar, Niko Benedičič in Andrej Šubic. Molče so sedli vsak na svojo stran mize, z vinom zmočili jezike in ti so se jim kakor razvezali. Povem vam, tako doživeto so pripovedovali, da se nam je Holekova Nežika, cvetov cvetica na gori, zasmilila in Gabrčev Tone tudi. Zabolela nas je lahkotnost mestnih ljudi, s katero so vdirali v skoraj nedotaknjen svet po Pogorju ter se poigravali z ljubeznijo in življenjem v miru tukaj živečih. Nežikina zgodba se je srečno iztekla in pomirjeni smo se nasmehnili ob njenem modrem zaključku. A tudi če bi ne bilo tako, bi morali biti zadovoljni. Kajti Tavčarjeve besede so močno hranljive, toliko bolj, če jih pripovedujejo izurjeni v tej spretnosti. Tokrat je bil učitelj nastopajočim Andrej Šubic, pred tridesetimi leti pa režiser Miran Hercog.

 

Slednji je zaslutil moč pripovedovanja in uprizarjanja Tavčarjevih zgodb v Poljanah. Poleti leta 1981, ko je zopet prišel na vikend k Toncl, je k sebi privabil šest za igro vnetih Poljancev: Frenka Trpina, Janeza Debeljaka, Sonjo Bonča, Minko Rupar (danes Mlakar), Nika Benedičiča in Andreja Šubica. Andrej se Hercogove šole spominja takole: »Miran Hercog, Toncl po domače, je z njemu lastno natančnostjo razlagal odnose in pilil našo dikcijo. Prvič smo se srečali s tako profesionalnim pristopom … Sodelujočim v Holekovi Nežiki je široko odprl obzorja dojemanja besedila, likov in odnosov …«

 

Trije sodelujoči iz prvotne ekipe (Miran Hercog, Janez Debeljak in Frenk Trpin) so danes žal pokojni in tokratna, novejša uprizoritev, ki je bila uvod v Tavčarjev kulturni teden, je bila posvečena prav njim.

 

Prireditev so organizirali: KD dr. Ivan Tavčar Poljane in Kulturni center slikarjev Šubic

 

 

Vabilo >>

 

Slike >>

 

 

Dan staršev in koncert glasbene skupine Planinca

Poljane, 24. marec 2013

 

 

 

Koncert Poljanskih orgličarjev

Poljane, 10. marec 2013

 

Poljanski orgličarji so skupaj z gosti Moškim pevskim zborom Šentjurski fantje ob njihovi sedmi obletnici delovanja pripravili koncert, kjer so predstavili tudi svojo prvo zgoščenko.

 

 

 

Miklavževanje 2012

Poljane, 5. december 2012 | Avtor: Hermina Peternel

 

V sredo, 5. decembra 2012 je ob 17. uri polna dvorana pridnih otrok v Kulturnem domu v Poljanah skupaj s starši nestrpno pričakovala prihod sv. Miklavža. Parkeljni so med množico pridnih, neutrudno iskali poredne otroke. Umirili so se šele, ko je vstopil sv. Miklavž. Ta dobri mož je tudi letos imeli veliko dela. Skupaj s Krajevno skupnostjo Poljane in nekaj pridnimi ženami je sv. Miklavž pripravil 400 daril za otroke.


Kot je že tradicija v Poljanah, so mladi igralci najprej zaigrali kratko igro, nato je sledilo obdarovanje. Letošnja igra z naslovom "Družinsko kosilo" je izpod peresa Hermine Peternel. Skoraj vsaka družina se kdaj pri kosilu spopade z izbirčnostjo otrok pri jedi. Tudi 7 članska družina Polanc je imela to težavo, ko je mama za kosilo skuhala repo.

Igro so zelo dobro in prepričljivo uprizorili igralci: Janez Justin, Henrika Peternel, Urban Drlink, Polona Kržišnik, Aljaž Rakovec, Viktorija in Gabrijel Peternel. Prikazali so, da le s trudom in z vztrajnostjo v življenju dosežemo cilje.

 

 

Tavčarjev kulturni teden v Poljanah 2011

Poljane, 11. november - 2. december 2011 | Avtor: Jerneja Bonča

 

Napovednik ...

Hoteč ali ne je Ivan Tavčar ikona Poljan, Poljanske doline in s svojimi deli celotnega slovenskega jezikovnega prostora. Za nas poljance so obletnice njegovega spominjanja možnost za poživitev kulturnega dogajanja v dolini. Tako je bilo ob 130. letnici rojstva s Tavčarjevimi dnevi, 150. letnici s filmom Cvetje v jeseni ob dvorcu na Visokem, tako bo ob 160. letnici s Tavčarjevim kulturnim tednom v Poljanah. Mojstra opisov življenja in ljudi po teh naših grapah, bregeh in gričih, vaseh in samotnih kmetijah, bomo predstavili tudi kot svetovljana, politika svojega časa, župana Ljubljanskega in nenazadnje visoškega gospodarja. V dobrem tednu dni se bo v Poljanah zvrstilo polno dogodkov, ki si jih lahko preberete v napovedniku. Poleg okrogle mize, ki bo uvod v teden in poklon rojaku, bodo na odru v Poljanah tri gledališke predstave, ki bodo oblikovale mali gledališki abonma. Šolarji v OŠ Poljane in Gorenja vas bodo na svoj način iskali pomen in veličino svojega rojaka za slovensko besedo in državo, knjižnica v Poljanah bo vesela večjega obiska, iz prašnih albumov spominov Kosmove hiše bomo s fotografijami zadržali in obdržali spomin na njegovo rojstno hišo, se na drugi razstavi poigrali z motivi Med gorami, z igrami Šarucova sliva in Dohtar kar tok bomo poljansko narečje širili v Gorenji vasi in v Stražišču pri Kranju, predstavili knjižico Šarucova sliva in upali na izdajo še kakšne, predvsem zbornika iz okrogle mize.

 

Vabilo ...

Vabilo in program dogodkov >>

 

Bralni maraton z Ivanom Tavčarjem ...

Poročilo o bralnem maratonu >>

Slike >>

 

Okrogla miza ...

Slike >>

 

Povezave ...

http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/pisatelju-so-se-sanje-o-plemenitem-rodu-izpolnile-sele-s-poroko/271028

 

http://www.gorenjskiglas.si/novice/kultura/index.php?action=clanek&id=55471

 

http://www.gorenjskiglas.si/novice/gg_plus/index.php?action=clanek&id=54494

 

http://www.radio-sora.si/novice/10598/

 

 

Miklavževanje 2011

Poljane, 5. december 2011 | Avtor: Hermina Peternel

 

Kot vsako leto nas je tudi letos obiskal sv. Miklavž s svojim spremstvom. Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar Poljane je poskrbelo za kulturni program - igrico, KS Poljane pa je pripravila 400 paketov za otroke.

Letos so si otroci lahko ogledali igrico z naslovom "Najlepše darilo". Besedilo za igro sem sestavila Hermina Peternel, za dobro uprizoritev le-te pa so se trudili učenci: Aljaž, Urban, Klementina, Alenka, Henrika, Viktorija, Kaja, Janez in Rok. Igra nas popelje v bolnišnico na otroški oddelek, kjer ležijo bolni otroci. Ti lahko le hrepeneče zrejo skozi okno v sneženo pokrajino. Tam na hribu pa se medtem veselo igrajo zdravi otroci. Njihov vrisk in smeh odmevata po zasneženi pokrajini. Medtem dva fanta žalostna ležita v bolniški postelji. Deklica iz sosednje sobe se vesela poslovi od njiju, saj se ji uspe pozdraviti in priti domov ravno na sveti večer. Da bi malce potolažila fanta, ki morata ostati v bolnici tudi čez božične praznike, podari enemu svoje jaslice, ki jih je izdelala iz gline. Zgodba nam prikaže, da se tudi v bolnišnici lahko spletejo nova poznanstva in lepa doživetja, kar pritrdita oba fanta, ko se po enem letu zopet zdrava srečata.

 

 

Knjižna izdaja Šarucova Sliva

Poljane, 9. oktober 2011 | Avtor: Jerneja Bonča

 

Kdo ne pozna Tavčarjevih slik iz Loškega pogorja? Če ne drugače, se je srečal z njimi v šolskih klopeh. Nekatere teh slik so Poljancem še posebej prirasle k srcu. Šarevčeva sliva verjetno po zaslugi Andreja Šubica, ki se je leta 1981 lotil dramatizacije te novele. Poiskal si je sodelavcev. Boris Pintar, takrat že literarni talent (danes priznani pisatelj) in poznavalec poljanske duše, je Tavčarjevo sliko obogatil z domačimi hišnimi in zemljepisnimi imeni ter s prizori, ki pred poljanskim bralcem dobesedno oživijo. Besedilo je položil v usta Meti, nesrečnici z nečednim obrazom, ki pripoveduje o svoji trpki usodi. Andrej je besedilo nato prestavil v poljansko narečje in kot mladi režiser vlogo Mete zaupal Anici Berčič.

 

V tistih osemdesetih sem si kot majhna deklica monodramo ogledala tudi jaz. Starši so me vzeli s seboj »na igro«, čeprav bi verjetno morala že v posteljo, saj sta večerni hlad in tema že pokrila gledališko prizorišče pred Šarucovo hišo v Hotovlji. Spomnim se množice gledalcev, ki je zapolnila pripravljene klopi pred hišo. Spomnim se negibne tišine, ki je nastopila, ko se je pred osvetljeno hišo pojavila ženica v dolgem krilu, z ruto na glavi in škundro v roki. Za trenutek se je zdela celo podobna moji stari mami. Spomnim se drobnega drevesa, ki je ob steni Šarucove hiše iskalo zavetje in o katerem je Meta govorila, da je njena sliva, meni pa se je ves čas zdelo, da je hruška. Spomnim se predirljivih Metinih krikov, temačnih senc, ki so grozile izpod Kuclja in tesnobe, ki je ob tem nastala. Zaradi nje sem polezla bližje k očetu in mami.

 

Monodramo je Anica odigrala v šestih ponovitvah. Potem pa je igrala samo odlomke in ohranjala spomin nanjo globoko v poljanski duši.

 

Po 30-ih letih se je Andrej odločil, da dramatizirano Šarucovo slivo izda v knjižni obliki. Drobna knjižica (ima 53 strani) je bogato polepšana z ilustracijami Maje Šubic, ki sem jih letos videla tudi na Bienalu slovenskih ilustracij v Ljubljani.

 

Težko sem se prebijala skozi zapis v poljanskem narečju, zato sem začela brati glasno. Kako prijetno, mehko, udobno je zazvenelo. Pustila sem se zapeljati Metini pretresljivi pripovedi, sestavljeni iz drobnih tragičnih zgodb njenega življenja. Meta si bralca izbere za zaveznika. Edino njemu (poleg Matere Božje) zaupa drobne grehe, ki jih je zakrivila v boju za preživetje. Morda je konec zgodbe, ko je Meta v tem boju oropana zadnjega upanja in zblazni, zato še bolj pretresljiv.

 

Knjižica v nadaljevanju za primerjavo bralcu ponuja še Tavčarjevo originalno besedilo, novelo Šarevčeva sliva. Spoštovani gospod, dr. Ivan Tavčar! Brez zamere, toda Andrejeva in Borisova Šarucova sliva je Poljancem še globlje zlezla pod kožo kot tvoja Šarevčeva sliva.

 

In ko se na koncu knjige v Andrejevi spremni besedi seznanim, kako je nastajala dramatizirana različica Slive in uprizoritev monodrame v 80-ih, si zaželim, da bi Meto ponovno videla na odru. Menda se mi bo ta želja v kratkem izpolnila, saj se Andrej, Anica in tehnična ekipa že trudijo ponovno uprizoriti nikoli pozabljeno Šarucovo slivo.

 

Slike predstave iz leta 1983 >>

 

 

Predstava "DUOHTAR KAR TOK"

Poljane, 8. oktober 2011 | Avtor: Jerneja Bonča

 

Le kaj je Andreju Šubicu šinilo v glavo, da je v začetku leta 2010, po dobrih dvajsetih letih, ponovno potrkal na vrata KD-a dr. Ivan Tavčar Poljane z idejo, da bi na poljanski oder postavil novo gledališko igro? Hm, skoraj je dopolnil 50 let življenja in menda se 50-letniki radi ozrejo nazaj in nehote dregnejo v kaj čedno zaprašenega, očitno štrlečega ter dragocenega na svoji prehojeni poti. »Zdravnik, gledališče, Poljane, mladost, družina, prijatelji; kako bi to šlo skupaj?« je Andreju verjetno dolgo sitnarilo v glavi, dokler se ni klobčič misli odvil in načrt razgrnil. »Molierjevo komedijo Zdravnik po sili priredim, mestoma obogatim s poljanskim narečjem, zberem ekipo sodelavcev med svojimi domačimi, sorodniki, stanovskimi kolegi in gledališkimi ustvarjalci, s katerimi sem ustvarjal v mladosti in še s kom ter v Poljanah ob osebnem prazniku oživim gledališče.«

Gledališki list >>

 

8. 2. 2010 je ekipa zavihala rokave. A zatikalo se je že pri bralnih vajah, kaj šele na odru. Tisti, ki so v dvorani spremljali vaje, so skomigali z rameni ali modro molčali. Še dobro, da so bili v ekipi taki, ki se niso menili za skeptike in so trmasto vztrajali. Na pomoč je priskočil čisto pravi režiser, Zvone Šedlbauer. Kar nekaj vaj smo skupaj z njim žvečili težko besedilo, besedi dodajali gib, barvali like z značajem in brusili dialoge. Ko je bilo za nami okrog 50 vaj, je nastalo to, kar je moralo nastati, da smo lahko stopili pred občinstvo. Premiera, 11. 9. 2010, je uspela. Vsem, ekipi in gledalcem, so se ob koncu predstave usta raztegnila do ušes. Trud ni bil zaman. Po tistem smo igrali še 17-krat, vedno v nabito polnih dvoranah. Predstava je postala prava uspešnica. 4 od teh predstav so bile zaprte za širšo javnost, 13 predstav pa smo igrali za izven. Vsega skupaj si je predstavo ogledalo okrog 4200 gledalcev in KD-u prineslo precejšen zaslužek.

 

Najboljša reklama za igro so bili kar gledalci sami, ki so širili zanimivo vest od ust do ust. Le kaj je gledalce privabljalo v tolikem številu?
• Igra je bila res napisana v 17. stol. (leta 1666), vendar je po vsebini prav sodobna. Tudi kostumi zgolj spominjajo na baročno košatost, a bolj kot to, izrisujejo značaj posameznega lika.
• Napet tempo gledalcu ne pusti počivati. Neprestano je izpostavljen situacijski komiki ter žgečkljivim prizorom, ki rahlo zadišijo po grehu.
• Oder ni našarjen s sceno. Dve klopci, snopi butar in vratca plota so dovolj, da gledalec dojame prostor dogajanja in igralcu s tem omogoča veliko prostora za gibanje.
• Mestoma je igra provokativna, zbadljiva in dovtipna, posebno tam, ko resnični zdravnik (Andrej Šubic) odigra vlogo duohtarja šarlatana (Sganarell).
• Na koncu se igra razplete tako, kot je prav. Spletke se razkrijejo, zmaga odpuščanje ter ljubezen mladih zaljubljencev. Sganarell pa še pristavi zadnjo poved: "Pa zapounte se, de sej duohtarjeve jeze bat bel ket ledje misleja."

 

Dve predstavi se nam še obetata, 19. 11. 2011 v Stražišču in 20. 11. 2011 v Poljanah. Skupaj bo torej odigranih 20 predstav. Potem pa jo pospravimo v arhiv in mogoče kdaj ponovno oživi, tako kot se ponovno oživlja monodrama Šarucova sliva.

 

Na koncu naj v svojem imenu in v imenu KD-a zapišem zahvalo, ki jo dolgujem vsem sodelavcem v ekipi za požrtvovalno delo. Posebno zahvalo namenjam Andreju Šubicu, ki je pri igri opravil veliko delo: bil je režiser, priredil je besedilo, odlično odigral glavno vlogo, priskrbel snemanje DVD plošče, skrbno vodil vso organizacijo in oglaševanje ter verjetno še kaj. Poljanci pa se lahko po dolgem času zopet pohvalimo, da je kultura, tudi gledališka, v Poljanah doma.

 

Slike >>

 

 

Živela samostojna država Slovenija

Poljane, 23. junij 2011 | Avtor: Janez Arnolj

 

 

V četrtek, 23. junija 2011, smo s proslavo v Poljanah počastili dvajseti rojstni dan samostojne, mednarodno priznane države Slovenije. Praznovanje se je pričelo s praznično mašo v župnijski cerkvi. Ob 20.30 uri je sledila proslava v dvorani kulturnega doma, katere slavnostni govornik je bil dr. Stane Granda. Na prireditvi so bila podeljena tudi priznanja KS Poljane. Ob lipi samostojnosti v parku sredi Poljan pa je bilo postavljeno spominsko obeležje.

 

"Dvajset že let" se je glasil naslov pesmi, ki sta jo po odpeti slovenski himni pevcev vokalne skupine Cantabile, uvodoma prebrala povezovalca prireditve, dvajsetletnika Jerneja Jesenko in Tadej Drlink. Pred dvajsetimi leti smo z uveljavitvijo samostojnosti uresničili tisočletne sanje naših prednikov. Uspelo nam je, ker so ohranili slovensko zemljo in slovensko dušo. Obenem pa smo imeli ljudi, ki so pravilno prepoznali znamenja časov in ob pravem času uresničili svoje poslanstvo. Vse prisotne je uvodoma nagovoril tudi župan g. Milan Čadež.

 

Še kako aktualno so se glasili verzi prvega pomembnejšega slovenskega pesnika Valentina Vodnika iz pesmi Dramilo, ki jo je recitirala učenka OŠ Poljane Meta Gantar: "Lej, stvarnica vse ti ponudi, \iz rok ji prejemat ne mudi! \Lenega čaka \strgan rokav, \palca beraška, \prazen bokal."

 

Slavnostni govornik dr. Stane Granda se je v svojem nagovoru spomnil občutij tistega znamenitega večera oz. tistih mesecev pred dvajsetimi leti, ko smo pričakovali največji dogodek v slovenski zgodovini in ko nismo vedeli kaj vse se za njim skriva, kaj nam bo prinesel. Spomnil se je tudi naših velikih, žal večinoma po imenih neznanih prednikov, ki imajo zasluge za to, da smo ostali Slovenci. Opozoril je, da slovenska osamosvojitev ni bila napirjena zoper nikogar. Težila je samo k enemu cilju, da imamo tudi Slovenci pravico do tistega, kar imajo vsi normalni narodi, da v Sloveniji živimo po slovensko. Spomnil se je še ključnih dejstev slovenske osamosvojitve. Za konec je omenil dejstvo, da zadnje čase s svojo državo nismo najbolj zadovoljni. "Temeljni vzrok je v tem, da s svojo državo ne znamo živeti," je povedal. In nadaljeval:" Še vedno pričakujemo, da bo odločitve sprejemal nekdo namesto nas, mi pa bomo godrnjali. Tega je konec!"

 

Govor dr. Stane Granda (zvočni posnetek) >>

 

Predsednik KS Poljane g. Tone Debeljak je podelil priznanja Krajevne skupnosti Poljane, in sicer: Minki Dragman v zahvalo za njeno dolgoletno delo, ki ga je prispevala kot župnijska gospodinja, Jožetu Dolencu za dolgoletno ljubiteljsko delo na področju kulturnega, še zlasti pevskega udejstvovanja ter Davidu Oblaku in Urošu Titanu za razvoj nove športne panoge v Poljanah, odlično organizacijo turnirjev in predvsem za veliko skrb za razvoj mladih generacij igralcev floorballa.

 

Ob lipi samostojnosti smo postavili spominski kamen s spominsko ploščo, ki jo je po končanem programu pritrdil podžupan g. Tomaž Pintar, blagoslovil pa poljanski župnik g. Jože Stržaj. Program so obogatili tudi Poljanski orgličarji in Glasbena skupina Planinca. Kres so postavili in prižgali poljanski skavti, za varnost in red so skrbeli poljanski gasilci. Vezno besedilo je spisala Jerneja Bonča.
Fotografska skupina Kulturnega društva Poljane pod vodstvom Izidorja Jesenka je v preddverju kulturnega doma postavila priložnostno razstavo fotografij članov društva.

 

Po uradnem delu je sledil še zabavni program ob zvokih Petre in Primoža Jesenka. Potekalo je tudi nagradno ugibanje o višini lipe samostojnosti. Člani sveta KS Poljane smo poskrbeli za prijetno presenečenje saj smo svoje sejnine namenili za nakupu slovenskih zastav, ki smo jih ob tej priložnosti podarili krajankam in krajanom.

 

Polna dvorana kulturnega doma je bila dokaz, da Poljanci čutimo pripadnost k tej čudoviti domovini. Domovina je samo ena. Simon Gregorčič je v pesmi Znamenje, ki smo ji lahko prisluhnili na proslavi, zapisal: "Njo prvi spev je moj slavil, \poslednji njej se bo glasil, \in zadnji glasi ti mi bojo: \Bog čuvaj domovino mojo!" Naj živi demokratična Slovenija.

 

 

Razstava "DUOHTAR KAR TOK"

Poljane, 7. februar 2011 | Avtor: Jerneja Bonča

 

Gledališka umetnost je najbolj minljiva izmed vseh umetnosti. Tako smo občutili tudi gledališki ustvarjalci komedije "Duohtar kar tok", ki jo je ob svoji 50-letnici po Molierjevi komediji Zdravnik po sili priredil in režiral Andrej Šubic. Kako vsaj za hip zadržati minljivo izraznost, ki jo gledalci užijejo v enourni predstavi na odru in je plod kiklopske volje, truda in vzdržljivosti igralcev? To vprašanje je ob 13-kratni ponovitvi predstave vedno bolj vrtalo, greblo. Kot naročena rešitev se na Loškem odru prikaže Jana Jocif z velikim fotoaparatom. Takoj smo bili sodelavci. Poslikala je tri predstave in kmalu je v preddverju Kulturnega doma Poljane nastala razstava, ki popelje gledalca od prvega k zadnjemu, tretjemu dejanju. Fotografije ne potrebujejo komentarjev, saj je telesna izraznost igralcev na fotografijah dovolj zgovorna. Toda zaradi pripisanih besed, ki nadomeščajo komentarje in so iztrgane iz ust igralcev v trenutku, ki ga prikazuje fotografija, le-ta pred gledalcem oživi.

 

Z razstavo sem ob odprtju želela javnosti na hudomušen način v besedah in številkah razkriti trnovo pot nastanka gledališke predstave. Predvsem pa sem se želela zahvaliti:

  • najprej vsem sodelavcem, ki so na poljanskem odru eno leto trmasto gnetli težko prebavljivo besedilo;

  • prav posebej pa Andreju Šubicu, ker je po njegovi zaslugi poljanski gledališki oder po dolgem času ponovno oživel, ekipa pa s predstavo 14 krat do zadnjega kotička napolnila gledališke dvorane in požela številne pohvale.

 

 

Zbirka pravljic: 12 ZGODBIC IZ PREDALA

Poljane, 15. december 2010

 

V vasici ob reki sta v času semaforjev in supermarketov živela črnilo in pero. Sama po sebi nista bila nič posebnega. Črnilo kot črnilo in pero kot pero. Tam v starem predalu, v sobi stanovanjske hiše, sta ždela vsak zase ob listu papirja, petih pisanih frnikolah in treh kosmih prahu. Nekega večera pa ju je iz predala vzela skrbna roka. Prsti so obrisali sivo pokrivalo, ki ju je krasilo in dlan ju je povezala v eno … pomočila je pero v črnilo … in povlekla sled … Sled je ustvarila črko. Črka je ustvarila besedo. Beseda je ustvarila poved. Poved je ustvarila zgodbo. Otroški smeh, ki je privrel iz ust deklice, pa je ustvaril otroško zgodbo tudi zate …

 

Začela je rasti kot drobna ideja v februarskem večeru. Niso ji na silo pomagali iz metuljeve bube, kajti obstajala je nevarnost, da nikoli ne bi poletela. Rasla je v svoji preprostosti in se v prvih pomladanskih dneh zapisala v razpis Kulturnega društva. Čakala je. Na črnilo in pero ob treh kosmih prahu. Čakala je na dlan, ki bo odprla pravi predal in njegove zgodbe poslala na pravi naslov. Strah jo je bilo – kaj če se izgubi, kaj če v sebi nima tistega, čemur pravimo »pravo«. Zbrala je pogum in poletela v nabiralnik elektronske pošte urednice. Tam je ponovno čakala in verjela ... Vanje. Minevali so dnevi, tedni in meseci, a ideja ni obupala. V prvem novembrskem tednu je v predal skočilo dvanajst navihanih otroških zgodb. Skrbna roka je presodila, da jih bo za zbirko ravno prav. 12 zgodbic iz predala – pravljično število, ki ob sebi nosi polno culo poguma ustvarjalnih rok, ki so dovolile in si upale poslati svojo domišljijo v širni svet.

 

Hvala vsem trem avtorjem – Robertu Malovrhu, Karli B. Rihtaršič in Hermini Peternel, Nini Berčič Demšar, ki je poskrbela za tehnično ureditev, Bernardi Pintar za jezikovni pregled, vsem deklicam in fantičem, ki ste slikali ilustracije, OŠ Poljane (še posebej ravnateljici Metki Debeljak, Mihaeli Žakelj Ogrin, Majdi Bernik in Majdi Tomažin) za pomoč pri organizaciji predstavitve ter Maši Stanonik, Valeriji Oblak, Aleksandri Logar in Patriciji Raztresen, ki so poskrbele za glasbeno spremljavo prireditve.

 

Danes se 12 zgodbic iz predala hihita in ščipa in kliče po otroški pozornosti. Ujete v domišljijo čakajo na topel večer, toplo naročje in odprta otroška ušesa. Knjigo lahko dobite po ceni 10 eur, če pošljete elektronsko sporočilo na naslov društva ali pokličete vodjo literarne skupine Matejo Tušek oz. predsednika Miha Tuška.

 

 

Gledališka predstava KEKEC in PEHTA

Poljane, 6. november 2010

 

V soboto, 6.11.2010 ob 16. uri je polna dvorana Kulturnega doma v Poljanah odmevala od otroškega smeha. Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar Poljane je gostilo Družinsko gledališče Kolenc s predstavo Kekec in Pehta. Otroci so lahko videli, slišali in začutili, kaj se je dogajalo na planini. Saj, če bi poslušali Rožleta, bi bila Mojca še danes slepa deklica. Nasmejani otroci so bili aktivno vključeni v predstavo. Z navdušenjem so peli s Kekcem tisto znano pesmico: »Kaj mi poje ptičica, ptičica sinička, dobra volja je najbolja ...

 

 

 

Naj živi večna Slovenija

Dan državnosti Poljane 2010

 

Praznik Dan državnosti smo v Poljanah obeležili, tako kakor je to sedaj že tradicija, na kresni večer 23. junija. Praznovanje se je pričelo v domači cerkvi, nadaljevalo pa ob lipi samostojnosti v parku sredi Poljan, kjer je bil kulturni program in podelitev priznanj KS Poljane. Gosta prireditve sta bila dr. Andrej Capuder in Tone Krkovič. Veselo druženje se je nadaljevalo ob kresu in dobrotah domačih društev.

 

Letos je minilo že devetnajsto leto, odkar so poslanci slovenske skupščine dne 25. 6. 1991 sprejeli temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Na ta dan slavimo rojstvo naše neodvisne in demokratične države. Praznik smo slovesno obeležili tudi v Poljanah.

 

V cerkvi je bila ob 19. uri sv. maša za domovino, ki jo je daroval domači župnik g. Jože Stržaj. Nato pa se je dogajanje preselilo na zelenico ob lipi samostojnosti sredi Poljan. Začetek kulturnega programa je oznanila slovenska himna, ki jo je zapela sopranistka Marija Jelovčan. Z uvodnim nagovorom nam je nekaj misli podal župan in državnozborski poslanec g. Milan Čadež. Za glasbeno obogatitev prireditve so poskrbeli domača glasbena skupina Planinca, učenke OŠ Poljane Katja, Manca in Petra ter izvrstni pevci Trio Quarteta, ki so še posebej navdušili zbrano občinstvo. Z recitacijami pesmi iz pesniške zbirke Ervina Fritza »Vrane« so prireditev popestrili učenci OŠ Poljane pod mentorstvom Nežke Gabrovec. Slavnostna gosta in govornika na prireditvi sta bila dr. Andrej Capuder in Tone Krkovič. Dr. Capuder, kulturni minister v osamosvojitveni vladi, je med drugim povedal: »Pogled v zgodovino, v narodni spomin, to je tisto, kar drži narod pokonci. Zato ne morem nikdar dovolj priporočati zgodovinskih knjig, da se zatapljamo v tisto, kar je pred nami bilo. Ne samo v osebe, letnice, dogodke, slavo, ponižanje, ampak tudi v situacijo, kako je takrat bilo.« Tone Krkovič, začetnik slovenske osamosvojitvene vojske, je izpostavil pomen vojaške pripravljenosti Slovenije v času osamosvajanja za uveljavitev odločitve o svobodni Sloveniji in se dotaknil tudi nekaterih sedanjih razmer v Sloveniji.

 

Dr. Andrej Capuder: »Slovenija je več kot to, kar se dogaja v trenutku. Jaz, gospe in gospodje, dragi moji rojaki, Poljanke, Poljanci bi tvegal izraz večna Slovenija. Večna Slovenija.«

 

Govor dr. Andrej Capuder (audio posnetek) >>

 

Kot že nekaj let doslej pa so bila podeljena tudi priznanja Krajevne skupnosti Poljane. Priznanja so prejeli: Metod Slabe za zelo uspešno vodenje prostovoljnega gasilskega društva Poljane, Metod Jesenko za dolgoletno prizadevno skrb za cerkev Žalostne Matere Božje na Bukovem Vrhu in gospodarjenje v dobro kulturnega spomenika ter Marija Bogataj za prizadevno, kvalitetno in uspešno delo pri pripravi različnih domačih izdelkov in vidne dosežke na ocenjevanjih dobrot slovenskih kmetij.

 

Ob praznovanju Dneva državnosti je domača fotografska skupina Kulturnega društva Poljane pod vodstvom Izidorja Jesenka že petič zapored pripravila priložnostni fotografski natečaj in razstavo v prddverju kulturnega doma. Mlajši obiskovalci so se radoživo zabavali ob kresu, ki so ga postavili in prižgali domači skavti. Posamezne točke kulturnega programa sta med seboj povezovala Jana Titan in Janez Arnolj.

 

Po prireditvi pa je bil čas, da smo se družili še ob dobrotah, ki so jih pripravila domača društva in nazdravili 19 letni Sloveniji. Pri organizaciji prireditve so sodelovali KS Poljane, občina Gorenja vas – Poljane, krajevna društva in OŠ Poljane.

 

 

KULTURNI PRAZNIK - občinska proslava

Poljane, 7. februar 2010

 

Brez muze tudi Prešeren ne bi bil to, kar je bil ... tako se je glasilo v Podblegaških novicah.

 

Na letošnji kulturni praznik je osrednja občinska proslava okronala Poljane. Člani Kulturnega društva dr. Ivan Tavčar Poljane, občina Gorenja vas – Poljane in KD Poljane so v nedeljo, 7. 2. 2010, na predvečer slovenskega kulturnega praznika pripravili proslavo v počastitev materi Kulturi in navdihu v podobi njenih hčera – muz.

 

Scenarij in režija sta bila v rokah Mateje Tušek, s svojimi pesmimi in mislimi pa je v vlogi slavnostnega govornika navdušil fotograf, pesnik in slikar, ki navdih najde v drobcih lepega, gospod Janez Medvešek.

 

Mati Kultura je s svojim glasom vse prisotne popeljala skozi življenje – skozi rojstvo, rast, dozorevanje in zrelost; skozi otroštvo, mladost, zrelost in modrost. Da je Kultura v Poljanah resnično zapisana z veliko začetnico so prisotni lahko začutili skozi besedo, ples in pesem. V pesmi poljanskih ustvarjalcev so svoj igralski čut prelili Lenart Jesenko, Tomaž Pisk, Janez Hrovat in Jože Dolenc. S pesmijo so se predstavili: Združena pevska zbora OŠ Poljane pod vostvom Matjaža Slabeta, solistka Marija Jelovčan, Orkester Poljanski orgličarji in Glasbena skupina Planinca.

 

Plesalke plesne skupine Step pod vodstvom Petre Slabe so na dečka, vojaka, kmeta in starca sipale moč življenja in navdih ter s svojo nežnostjo polepšale praznik poljanske in slovenske Kulture.

 

 

BOŽIČNI KONCERT: "Jaz sem glas"

Poljane, 26. december 2009

 

Na štefanovo je poljanska cerkev sv. Martina gostila božično zgodbo z naslovom "Jaz sem glas". Pevci CeMePZ Poljane so pripravili koncert božičnih pesmi, ki so ga obogatile melodije solistov in božična razmišljanja betlehemskih pastirjev.

 

Sodelovali so: CeMePZ Poljane p. v. Irena Debeljak; solisti: Marija Jelovčan, Suzana Omejc, Irena Debeljak, Tina Gačnik - Tiana, Tadeja Dolenc, Boštjan Kadunc in Miha Kadunc; pastirji: Anže Lavtar, Tomaž Pisk, Janez Hrovat, Alojz Bogataj; glas: Tinkara Tušek; priprava teksta in režija: Mateja Tušek.

 

Koncertni list >>

 

 

SLEDI SRCA - Pesniška zbirka poljanskih ustvarjalcev

 

V soboto, 19. decembra 2009 je bila v Bončevi dvorani v Poljanah prireditev ob izidu pesniške zbirke poljanskih ustvarjalcev. Zbirka poimenovana Sledi srca združuje pesmi 16-ih avtorjev, ki so na pobudo Literarne skupine Kulturnega društva Poljane, prispevali svoje pesmi. Vsebinsko pesmi odsevajo sledi skritih sanj, spominov, drobnih kmečkih modrosti, skrivnosti ... v njih so zapisane preproste stopinje vsakdana.

 

Za izbor in ureditev zbirke sta poskrbela Janez Arnolj in Mateja Tušek, uvodno besedo je napisala Neža Maurer, fotografije je prispeval Izidor Jesenko. Lektoriranje zbirke je opravila Tina Benedičič, oblikovanje in pripravo za tisk pa Irma Jesenko.

 

Pesmi v zbirki že čakajo na vašo pozornost. Če bi si radi zagotovili svoj izvod zbirke nam pišite na kdpoljane@gmail.com.

 

 

Kdaj pesem nastane? (literarni pregled zbirke)

 

Mogoče takrat, ko nas Dramilo zbudi iz Sanj. Ko ji damo, da nam poje in pri tem Pazimo na ubrano mero korakov, da pri Kažipotu ne spregledamo Dečka, ki poje z melodijo presutega peska.

Ali takrat, ko Pletilja Samo en jezik premore, da s svojo Modrostjo pesniku plete odgovor na njegovo Prvo pismo od vojakov.

Morda nastane takrat, ko se v Trenutkih obupa Išče morilec, ki je ugonobil Dar za dni stare. Jo najdemo v Klicu nerojenega otroka, Na maminem grobu ali preprosto v prvi besedi »Mati«?

 

Zaljubljenost jo išče v pesmi Ptice srca, v Šepetanjih Iluzije Tam nekje V vasici pod planino. »Kako naj sledim tvoji niti?« šepeče, ko njeni koraki ubirajo pot po Poljanski dolini v Mojo vas, kjer raste tista Gorska roža, piha tisti Pomladni veter in na zemljo pada tista pisana Jesen, ki je za mehko poljansko srce najlepša. Iz popotnih zalog na plano potegnemo Lepe spomine in Ko včasih upremo roke v bregove zaslišimo šum starega morja, ki Poje veter in poje zarjo. Ob Sekanju v Gobovcah si privoščimo trenutek ... Trenutek za misel, Kdaj bo dan, ko bo Zasijalo sonce ... Naj ne bo le Privid, tista daljna misel z melodijo »Kdor bo še ljubil ...«. Pesem ni samo delo, je tudi veselje ... je sanja namenjena Luciji, Ani ali pa Milen'. Namenjena je Novemu zvoniku in Zvezdi noči.

 

Mar bi potrebovali Dovoljenje za uporabo fitifarmacevtskih sredstev, da bi jo smeli vzeti za svojo? Najbrž ne. Najbrž bo dovolj Zimski večer, Lunica na nebu ... Najbrž bo dovolj, če bomo Vzeli dan si zase, če bomo Včasih obsedeli Na tnali ob zidu in si v svoji Norosti zapeli, da je tale naša Zemlja res zahrbten planet. Če jo bomo resnično želeli slišati, jo bomo lahko začutili tudi ob vrvežu V trgovini. Če jo bomo resnično hoteli slišati ... ji bomo morali odpreti svoje srce, da v njem pusti svojo mehko sled in da svojo sled v Pesmi pusti tudi poljansko srce.

 

Članek v Podblegaških novicah >>

 

 

Miklavževanje v Poljanah

 

Sv. Miklavž, tako težko pričakovan gost med otroki, se je tudi letos ustavil v Poljanah na Miklavžev predvečer, 5. 12. 2009. Letos že petnajstič po vrsti. Spremljali so ga angelci in seveda parkeljni, ki so poskrbeli za vse poredne otroke.

Otroci so skupaj s starši pričakali na prihod sv. Miklavža v dvorani kulturnega doma v Poljanah ob zgodbici o treh jabolkih, ki so se spremenila v zlate krogle, katere je potem Miklavž odnesel trem ubogim sestam. Letošnjo zgodbico je spisala Polonca Sokol, na oder pa jo je skupaj z igralci (Eva Krek, Henrika Peternel, Klara Rakovec, Mojca Šubic, Anže Lavtar, Tine Šubic in Lenart Primožič) postavila Marta Gornik (KD Poljane).

Sv. Miklavž je obdaril 400 otrok. Darila zanje je prispevala občina Gorenja vas - Poljane, kot vsako leto pa so jih pripravile poljanske prostovoljke.

 

 

Mednarodni fotografski natečaj "ŽABJA in PTIČJA PERSPEKTIVA"

International photo competition "BIRD'S and FROG'S PERSPECTIVE"

 

Rezultati:

Žabja perspektiva

Ptičja perspektiva

 

 

Mednarodni fotografski natečaj "DAN in NOČ"

International photo competition "DAY and NIGHT"

 

Na mednarodni fotografski natečaj DAN in NOČ, ki je potekal od 24. junija do 10. avgusta 2009, je prispelo 831 del 93-ih avtorjev iz 7-ih držav.

 

V temi DAN/DAY je sodelovalo 90 avtorjev s 423 deli. Sprejete so 104 fotografije, 46-ih avtorjev.

Rezultati - Results DAN/DAY >>

 

V temi NOČ/NIGHT je sodelovalo 88 avtorjev s 411 deli. Sprejete so 102 fotografije, 59-ih avtorjev.

Rezultati - Results NOČ/NIGHT >>

 

Katalog Razstave >>

 

Razstava nagrajenih del natečaja bo na ogled v Kulturnem domu v Poljanah do 21. 9. 2009.

 

 

Draga Slovenija!

 

Na tvoji dlani je zapisano ime tvojega naroda. Napisano je z barvami zemlje, iz katere klijejo semena, s pravico, da se množijo in rastejo v ozelenelo narodovo drevo. Hrepeneči glas vetra se je spremenil v koprneče petje in speve o svobodi. Shodila si z narodovih korenin, ki so stoletja prepredala svoja čutila in rasla si z njimi. Zrla si v obzorje, kjer klijejo zrna popisana z materinščino, ljubeznijo do rodne zemlje, z izročili, s šegami in navadami pradedov. Vedno bo tvoja dlan nosila in odsevala neugasli obraz tvoje matere, zaznamovana bo z žulji očakov. Tvoje lice ne sme zakrneti med vejami, postati osamelost in praznina krošnje, saj je v njenem bistvu shranjena ljubezen do domovine in besede, izrečene in položene vanje iz maternih prsi v tvoj prvi nasmeh.

Takole bi se lahko glasila želja, ki bi jo izrekli naši polnoletni Sloveniji, katere rojstni dan smo praznovali na letošnji kresni večer, 23.6.2009.

                                                              

 

Z Zdravljico so večer otvorile Grudnove Šmikle, gostje iz Selške doline. Sloveniji so v nadaljevanju prireditve poklonile še nekaj ljudskih pesmi. Učenci osnovne šole Poljane: Tjaša Primožič, Tjaša Zeko, Izak Cankar, Polona Stanonik, Ema Berčič, Anže Čadež, Meta Gantar in Domen Kumer so pod mentorstvom Nežke Gabrovec pripravili nekaj Preglovih basni, osrednji govornik pa je bil predsednik sveta KS Poljane, Tomaž Pintar. Pesem je nato zadonela še iz ust Glasbene skupine Planinca.

Prireditev ob dnevu državnosti je letos drugič zapored predstavila krajane zaslužne za dobro ime Poljan, ki odmeva v svet – Uredniški odbor Vaščana, Štefan Inglič in Pavle Logar so prejeli priznanja, nagrade in diplome pa je za nagrajence 4. društvenega razpisa na prosto temo podelil Izidor Jesenko. Vezno besedilo je skozi razmišljanja primorske domoljubne pesnice Tatjane Malec pripravila Mateja Tušek, ki je prireditev tudi povezovala.

Letošnje praznovanje je bilo združeno z otvoritvijo obnovljenega odseka gorenjske panoramske ceste. Naši člani so aktivno sodelovali tudi pri pripravi programa otvoritve (Marija Jelovčan in Mateja Tušek).

 

Za zaključek pa: postanimo in ostanimo Slovenke in Slovenci. V jeziku, v mislih in v dejanjih – vse tisto, kar govorimo, mislimo ali delamo, naj nas naredi prave in dobre Slovence. S Slovenijo vedno praznujmo veselo in ponosno!

 

Slike >>

 

 

Mednarodni fotografski natečaj "NARAVNI KAMEN"

 

Na mednarodni fotografski natečaj "Naravni kamen", ki je potekal od 28. aprila do 11. maja 2009, je prispelo 433 del 97-ih avtorjev iz 13-ih držav.

Rezultati - Results >>

 

Razglasitev nagrajencev fotografskega natečaja bo v soboto 16. maja ob 13. uri v podzemnem delu kamnoloma Hotavlje ob zadnjem vodenem ogledu. Več informacij na www.marmor-hotavlje.si.

 

Razstava sprejetih del natečaja bo na ogled v Osnovni šoli Ivana Tavčarja Gorenja vas do 28. julija 2009.

 

 

PRAZNOVANJE DNEVA STARŠEV

Poljane, 22. marec 2009

 

"Hvala, dragi starši, ker ste pogumno in z ljubeznijo prevzeli vlogo starša. In ne pozabite, starši, vi ste dar!"

S temi besedami smo zaključili prireditev ob praznovanju dneva staršev, ki je potekala pod naslovom - STARŠI SO DAR! Naše mamice in očke, babice in dedke, tete in strice so v programu s pesmijo razveselili učenci OŠ Poljane, ki prepevajo pod vodstvom g. Matjaža Slabeta. Kaj vse je tata, da je mama le ena sama dana za vse življenje ..., o tem pa so pripovedovali otroci nižje stopnje. Program praznovanja je sooblikoval tudi narodnozabavni ansambel Mladi godci iz Horjulske doline. V izvedbi štirih mladih fantov smo slišali dva čudovita valčka: Hvala za kruh in Mati piše pismo belo. Ob koncu pa so nam zaigrali še nekaj lastnih skladb.

K praznovanju programa pa smo povabili tudi mamo, ženo in zdravnico go. Urško Omejc iz Škofje Loke. Kot osrednja gostja nam je spregovorila o doživljanju svojega materinstva. Zelo nagovorljive so bile besede, da v njunem zakonu z možem ne bo nezaželenih otrok, verjetno pa bo tudi kakšen nenačrtovan, a zato nič manj ljubljen. Tako je ga. Urška Omejc iz svojega življenja izključila možnost splava in novemu življenju vedno odgovorila pritrdilno.

Prepričani smo, da so se njene besede dotaknile marsikaterega starša, verjamemo pa, da so se dotaknile tudi mladih in jih opogumile k odločitvi za življenje, za družino.

 

Nekaj slik >>

 

 

Občni zbor KD Poljane

 

Vsako leto se na predvečer slovenskega kulturnega praznika zberejo člani in simpatizerji kulturnega društva Poljane, da pregledajo opravljeno delo v minulem letu in načrtujejo delo na področju kulture za vnaprej. Tudi letos je bilo tako.

Po končanem Poklonu prazniku pred Kosmovo domačijo je pot kot vsako leto vodila na občni zbor v lovski dom Na Produ.

Kot je na rednem letnem zboru članstva pravilo, so predsednik KD Poljane in vodje skupin najprej predstavili poročila o opravljenem delu v preteklem letu, od načrtovanih aktivnosti pa tudi v bodoče prisegajo na že uveljavljene dobro obiskane prireditve. Ob siceršnjem delu KD velja omeniti internetno stran društva in uspešno zastopstvo poljanskih fotografov v širšem slovenskem merilu.

Večer v prostoru, ki ga je krasila zanimiva fotografska razstava Na bregu stojim…, člana Mirka Robba, KMF FZS, so popestrili okusna enolončnica, glasbena skupina Planinca, Poljanski orgličarji, z besedo in fotografijo pa se je predstavil priznani fotograf Matjaž Maležič.

 

 

POKLON PRAZNIKU

Poljane, 7. februar 2009

Se nam zdi samoumevno, da ustvarjamo, pišemo, govorimo, beremo v svojem jeziku? Rodovom, ki so ustvarjali ne tako davno nazaj se tako dejstvo ni zdelo niti mogoče, kaj šele samoumevno. Slovenski kulturni praznik ima namen, da bi se zavedli svoje kulture, kako je kultura pomagala ohraniti slovenski jezik in slovenski narod in kaj bi morali poživiti, da tega ne izgubimo.

 

Na predvečer Prešernovega dne, slovenskega kulturnega praznika smo se Poljanci na pobudo Kulturnega društva Poljane, tako kot že vrsto let doslej, zbrali pred Kosmovo domačijo, da na svoj način obeležimo ta praznik. Prireditev je bila v znamenju Prešernove poezije, saj je letos minilo 160 let od pesnikove smrti.

 

Začetek prireditve je oznanila slovenska himna, ki jo je ubrano zapela pevka Marija Jelovčan. V nadaljevanju smo prisluhnili učencem pevskega zbora OŠ Poljane pod vodstvom Matjaža Slabeta, ki so se predstavili s pesmima Teče mi, teče vodica in Julija. Vsebinski povdarek prazniku je v krajšem nagovoru podal predsednik KD Poljane Miha Tušek. V kulturnem programu je poleg Marije Jelovčan, ki je zapela in zaigrala pesem Doli v kraju sama zase, nastopil še Lenart Primožič s pesmijo Luna sije in za konec z evropsko himno. Prešernovo poezijo pa so nam poleg učencev OŠ Poljane, približali še: Janez Arnolj, Majda Debeljak, Alojz Bogataj in Neža Hrovat. Kot povezovalka programa se je izkazala Maruša Gantar.

 

Prireditev se je zaključila ob čaju, ocvirkovci in prijetnem klepetu. Ob poti v Lovski dom pa smo se v preddverju ustavili še ob razstavi fotografij Izidorja Jesenka "Poljanska panorama".

 

 

Prireditev ob 140 letnici rojstva dr. Aleša Ušeničnika

 

»Aleš Ušeničnik v očeh sodobnikov« je bila poimenovana spominska prireditev, ki je bila v Poljanah v nedeljo, 7. decembra. Da bo to imeniten dogodek ob 140. obletnici rojstva velikega Poljanca, filozofa in misleca, profesorja in rektorja ljubljanske univerze, so napovedovali gosti: akademik Kajetan Gantar, profesor Janez Juhant in profesor Stane Granda.

Na začetku je občinstvo v imenu predsedstva SAZU pozdravil akad. Gantar. Prav Ušeničnik je bil najbolj dejaven pri ustanavljanju akademije in bil eden od njenih sedmih ustanovnih članov v letu 1937. V nadaljevanju so ugledni gostje navdušili s poglobljenimi referati. Dr. Granda je spregovoril o kulturnem in zgodovinskem pomenu Aleša Ušeničnika. Dr. Juhant je poudaril, kako velik pomen ima Ušeničnik za slovensko modroslovje in sociologijo. Akad. Gantar je spregovoril o njegovi vlogi za SAZU in akademsko kulturo nasploh. Po predavanjih so poslušalci v dvorani zastavili številna vprašanja.

Spominsko prireditev, ki jo je organiziralo Kulturno društvo Poljane pod budnim očesom Janeza Arnolja, so popestrili pevci mešanega pevskega zbora Poljane pod vodstvom Irene Debeljak, kitarist Miha Križnar ter voditeljica Tadeja Dolenc. Peter Jovanovič, kipar in slikar izpod Blegoša, pa je podaril grafike na pesnitve Alojza Gradnika, ki so jih prejeli gostje.

Slike >>

 

 

Miklavževanje

Poljane, 5. december 2008

 

Sv. Miklavž, težko pričakovan gost med otroki, se je tudi letos ustavil v Poljanah. Spremljali so ga angelci in seveda parkeljni, ki so poskrbeli za vse poredne otroke. Ker je Miklavžu malo zagodlo vreme, se ni pripeljal s kočijo, ampak je prišel kar peš. Zaradi tega je imel malo zamude. Da pa čakanje na Miklavža ni bilo predolgo, so poskrbeli mladi igralci: Ema Hafner, Miha Križnar, Eva Krek, Anže Lavtar, Luka Lavtar, Henrika Peternel, Matic Proj in Tine Šubic.

Sv.Miklavž je otrokm, preden jim je razdelil darila, povedal še par besed o sebi. Dejal je, da ga danes nekateri otroci že vse prevečkrat zamešajo in pomešajo z božičkom ali Dedkom mrazom.

 

 

Mednarodni fotografski natečaj

 

Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar Poljane nad Škofjo Loko je pod pokroviteljstvom FOTOGRAFSKE ZVEZE SLOVENIJE razpisalo mednarodni fotografski natečaj

 

BARVE 2008 - COLOURS 2008

Barve v naravnem in umetnem okolju so vsakodnevni spremljevalec slehernega človeka in nenehno zbujajo pozornost. Fotografom, likovnikom, oblikovalcem in vsem iskalcem lepote pa barve sprožajo močna individualna doživetja in razpoloženja. Kako jih vidite in zaznavate ustvarjalci in kako jih zazna fotografska kamera.

 

REZULTATI - RESULTS

 

in

 

32. Slovensko pregledno razstavo diapozitivov

 

REZULTATI - RESULTS

 

 

Odprtje razstave BARVE 2008 in 32. pregledne razstave diapozitivov je bilo 6. 12. 2008 ob 18. uri v Kulturnem domu Poljane nad Škofjo Loko.

 

Mizica pogrni se

Poljane, 26. oktober 2008

 

Družinsko gledališče Kolenc nam je v predpočitniškem nedeljskem popoldnevu postreglo z obilico smeha, v katerem so uživali tako najmlajši pari oči, ki so sedeli v naročju svojih staršev, kot tudi starši sami. Družinsko gledališče Kolenc, ki s svojo umetnostjo izvira prav iz središča Slovenije (Vače), je otrokom predstavilo igrico Mizica pogrni se. Skupaj s Pepetom, Joškom in Francijem, z lažnivo kozo in godrnjavo mamo pridnih sinov smo spoznali Grimmovo pravljico, ki so jo popestrile slovenske ljudske pesmice, ob katerih so z veseljem zapeli tudi vsi prisotni. Malčki so bili nad predstavo navdušeni, starši pa prav tako. KD dr. Ivana Tavčarja Poljane definitivno predlaga obisk Družinskega gledališča Kolenc vsakič, ko se vam zazdi, da se vaša usta ne znajo več razlezti v sproščen nasmeh in kasneje neugasljiv smeh.

 

 

140-letnica rojstva ALEŠA UŠENIČNIKA

 

Letos mineva sto štirideset let od rojstva našega rojaka, slovenskega duhovnika, profesorja in rektorja ljubljanske univerze, urednika in pisca ter filozofa, misleca in teologa Aleša Ušeničnika. Rodil se je 3. julija 1868 v Predmostu pri Poljanah.

 

Življenje

Družina - oče Janez Ušeničnik, mati Mici Keržišnik, starejši brat France in Aleš – je kot gostači živela v hiši v Predmostu, ki je poznana kot Županovše. Osnovno šolo je Aleš končal v Poljanah, l. 1880 pa šolanje nadaljeval na gimnaziji v Ljubljani. Z odliko je maturiral 20. julija 1888 in se odločil za študij bogoslovja na papeški Gregorijanski univerzi v Rimu. Tam je z dvojnim doktoratom zaključil študij filozofije 1891, in teologije 1895, v duhovnika pa bil posvečen 28. oktobra 1894. Po vrnitvi domov je julija 1895 nastopil službo kaplana v Stari Loki, naslednje leto stolnega vikarja v Ljubljani, od marca 1897 pa do upokojitve 1938 je bil profesor v bogoslovju. L. 1919 je postal tudi univerzitetni profesor na novoustanovljeni teološki fakulteti v sklopu državne Univerze v Ljubljani, dekan teološke fakultete v treh mandatih, v šolskem letu 1922/23 rektor celotne Univerze, l. 1928 je postal dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, 11.12.1937 pa eden izmed sedmih ustanovnih članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Največje mednarodno priznanje za svoje filozofsko delo je prejel l. 1937 kot edini slovenski član papeške Akademije sv. Tomaža Akvinskega v Rimu. Življenje Aleša Ušeničnika se je izteklo v Ljubljani 30. marca 1952.

 

Več o A. Ušeničniku si lahko preberete v zgibanki >>

 

 

SLOVENIJA, VSE NAJBOLJŠE!

Praznovanje dneva državnosti v Poljanah, 23. junij 2008

 

Pa smo nazdravili, in sicer že 17. pomladi naše samostojne domovine.

Na kresni večer smo se Poljanci, kot že vsako leto do sedaj, najprej zbrali v cerkvi sv. Martina v Poljanah, kjer je župnik g. Jože Stržaj daroval mašo za domovino, nato pa na zelenici sredi Poljan, pod vejami lipice samostojnosti, da bi se s kulturnim programom poklonili Dnevu državnosti.

Praznovanje smo pričeli s slovensko himno, ki so jo zaigrali mladi harmonikarji, pod vodstvom Mateja Justina. Sopranistka Marija Jelovčan je z zapeto pesmijo povedala, da smo slovenska dekleta resnično vesela. V goste smo povabili Škofjeloški oktet, pod umetniškim vodstvom Dominika Jurce so v nas budili skrita čustva, tudi do domovine. V kulturnem programu so sodelovali tudi učenci OŠ Poljane, ki so pod mentorstvom učiteljice Nežke Gabrovec pripravili nekaj recitacij. Dnevu državnosti pa so se poklonili tudi poljanski orgličarji, ki so iz tako majhnega glasbila izvabili čudovite harmonije, ki so še pozno v noč odmevale v naših mislih.

Domačine sta z govorom počastila slavnostni govornik g. Milan Čadež, župan občine Gorenja vas - Poljane, in predsednik KS Poljane, g. Tomaž Pintar. Z izrečenimi besedami sta dala težo praznovanju in tako pripomogla k dvigu domovinske zavesti.

Praznovanje Dneva državnosti pa je tudi lepa priložnost, da naglas povemo imena Poljancev in Poljank, ki so s svojo voljo, znanjem ali darom kakorkoli obogatili sam kraj in tudi nas krajane. Zato so bile na praznovanju podeljene številne pohvale za izredno delo ali drugo delo.

Samo slavnost smo zaključili s pesmijo O kresu, avtorja Petra Jereba, ki jo je zapel Škofjeloški oktet. Ob njej so poljanski skavti prižgali kres.

Res da se je kulturni program že zaključil, a naša druženja so se šele pričenjala. V preddverju Kulturnega doma smo si ogledali 3. društveno razstavo fotografij članov KD Poljane. Na stojnicah, tik ob prireditvenem prostoru, pa poskušali dobrote, ki so jih pripravila domača društva, in skupaj nazdravili 17. rojstnemu dnevu Slovenije.

Se vidimo drugo leto!

 

Slike >>

 

 

Iz majhnega zraste veliko

Prireditev ob dnevu staršev v Poljanah

 

V nedeljo, 30. marca 2008, so poljanski kulturniki v sodelovanju z domačo krajevno skupnostjo in šolo pripravili praznovanje ob dnevu staršev. Skozi srečanje z naslovom »Iz majhnega zraste veliko« nas je z besedo vodila Mateja Tušek.

Prireditev so s svojimi glasovi otvorili mali nadebudneži Otroškega pevskega zbora Lepe pesmi, ki ga vodi Matjaž Slabe. Številni obiskovalci so lahko prisluhnili melodiji poljanskega jezika in Tavčarjevemu Kobiljekarju (priredba Majda Debeljak), o katerem nam je pripovedovala igralka Anica Berčič. Kvartet ustnih harmonik Poljanski orgličarji je zaigral na sladke male orglice in naredil lep uvod v pogovor z osrednjimi gosti – družino Zemljič. Štirinajstčlanska družina Zemljič je pred dvemi leti sledila klicu praočetnjave iz Mendose v Argentini in prišla nazaj v Slovenijo. Obiskovalci so lahko prisluhnili tako njihovim razmišljanjem o družini, rojstvih, življenju, kot tudi zvenečim glasovom skritih v pesmih, ki jih oče Miha piše kar sam. Družina po Sloveniji nastopa pod imenom La Familla, snema pa tudi svojo prvo zgoščenko z avtorskimi in folklornimi skladbami. Predzadnje marčevsko popoldne so nam obogatili z zvenečimi argentinskimi ritmi in opozorili, da ni najpomembnejše tisto, kar imamo, ampak vse tisto, kar lahko damo.

 

 

Poljanski orgličarji na radiu

 

Poljanski orgličarji so bili 5. marca gostje nočnega programa 13. radijskih nekomercialnih postaj Slovenije. Njihov gostitelj je bil Maracel Gomboc.

 

Nekaj slik >>

 

 

OBČNI ZBOR DRUŠTVA

Poljane, 7. februar 2008

 

Predvečer slovenskega kulturnega praznika je tudi čas za letni občni zbor Kulturnega društva Poljane. Tokratnega zbora se je udeležilo preko 50 članov in podpornikov društva. Med njimi so bili tudi župan Milan Čadež, župnik Jože Stržaj, predsednik Športnega društva Poljane Aleš Šubic, predsednik PGD Poljane Metod Slabe, predsednik Turističnega društva Poljane Anton Krek, Mateja Tušek v imenu ravnateljice OŠ Poljane ter predstavnika Prosvetnega društva Sotočje Škofja Loka Janez Urh in Mara Tavčar.

 

Prisotni so prisluhnili poročilu predsednika Miha Tuška, vodij sekcij ter finančnemu poročilu. Skupna ugotovitev je bila, da je bilo preteklo leto za društvo uspešno, saj je bilo organiziranih veliko odmevnih prireditev.

 

Tokratni občni zbor je bil tudi volilen. Upravni odbor po novem sestavljajo Danica Albreht, Janez Arnolj, Lojzka Čadež, Vera Čadež, Majda Debeljak, Tadeja Dolenc, Marta Jelovčan, Izidor Jesenko, Andrej Klinec, Anton Krek, Mateja Stržinar, Mateja Tušek in Miha Tušek. V nadzorni odbor so bili imenovani Irma Jelovčan, Tomi Albreht in Jaka Šubic. Za člane disciplinske komisije pa Zvonka Kisovec, Anton Krek in Franc Dolenec.

 

Vodja fotografske sekcije Izidor Jesenko je podelil dva naziva F2 FZS in sicer Denisu Bozovičarju in Janezu Begušu. Za prispevek k razvijanju kulturne dejavnosti v našem kraju pa se je zahvalil dolgoletnim članicam upravnega odbora Darji Robba, Ireni Debeljak in Bernardi Jesenko Filipič, ki bodo prejele grafike Maje Šubic.

 

Ob koncu uradnega dela so si prisotni ogledali fotografsko projekcijo priznanega fotografa Tineta Benedičiča, za dobro ozračje pa so poskrbeli člani glasbene skupine Planinca.

 

 

POKLON PRAZNIKU

Poljane, 7. februar 2008

Vsako leto se Poljanci na predvečer slovenskega kulturnega praznika na pobudo Kulturnega društva Poljane zberemo pred gostoljubno Kosmovo domačijo, na mestu, kjer se je leta 1851 rodil pisatelj Ivan Tavčar. Na svojstven način se poklonimo kulturi in izrazimo spoštovanje vsem rodovom slovenskih kulturnikov.

 

Letos smo se s poezijo, glasbo in besedo še posebno spomnili prvega natisa Zdravljice v Novicah v revolucionarnem letu 1848, Trubarjevega rojstva pred 500 leti, Vodnikovega pred 250 leti, Župančičevega pred 130 leti in Pavčkovega rojstva pred 80 leti ter 85-letnice Tavčarjeve smrti.

 

S Kosmovega griča se je v mrak predprazničnega večera zaslišala evropska in slovenska himna, ljudska pesem, glas klavirske harmonike, poezija in beseda zgoraj navedenih velikih Slovencev. Solistka Marija Jelovčan se je ob himni predstavila z ljudsko pesmijo Ko ptičica sem pevala, harmonikarica Barbara Robba s skladbama Koppelia in Dunajska kri, igralka Anica Berčič je kot trpeča Luca prinesla košček Tavčarjevega Cvetja, povezovalca Drago Stanonik in Majda Debeljak, ki je poiskala primerne besede »…de so lubi Slovenci inu lubi keršeniki le-te mogli zastopiti.«

 

Večer se je po lepi navadi nadaljeval ob čaju in ocvirkovci, ob poti v Lovski dom pa smo se v preddverju ustavili še ob imenitni razstavi fotografij Mirka Robba, Otroški pogledi.

 

 

Božični koncert '07

V cerkvi sv. Martina v Poljanah nad Škofjo Loko je bil 26. decembra 2007, na Dan samostojnosti in enotnosti, koncert mešanega pevskega zbora Musica Viva Kranj-Primskovo in cerkvenega mešanega pevskega zbora sv. Martina iz Poljan.

 

Poslušalstvu se je najprej predstavil zbor Musica Viva, ki ga vodi Simona Košak. V nadaljevanju so zapeli domači pevci pod vodstvom Irene Debeljak, ki jih je na klavirju spremljal Tilen Bajec. K pestrosti sporeda je prispevala tudi solistka Marija Jelovčan. Pevci so za konec zapeli dve skupni pesmi. Vezno besedilo je pripravila in brala Mateja Tušek.

 

Program koncerta >>

 

Pevcev niste slišali, če niste bili tam, lahko pa si ogledate nekaj slik >>

 

 

4. Slovenska pregledna razstava digitalne fotografije

 

Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar Poljane nad Škofjo Loko pod pokroviteljstvom FOTOGRAFSKE ZVEZE SLOVENIJE št. 27/07 razpisuje:

 

4. Slovensko pregledno razstavo digitalne fotografije

 

Natečaj je razdeljen na dve temi:

A. MAKRO - barvni digitalni posnetki do 5 fotografij

B. PROSTA TEMA - digitalni posnetki do 5 fotografij

 

 

Prispela dela >>

REZULTATI ŽIRIJE >>

Nekaj fotografij iz žiriranja >>

Odprtje razstave >>

Video prezentacija >>

 

Več informacij in prijavnica >>

 

 

Miklavž v Poljanah

 

Večer pred svojim vsakoletnim dobrotnim obhodom domov se je sveti Miklavž s svojim spremstvom ustavil tudi v Poljanah, natančneje v dvorani kulturnega doma, kjer je letos večjo pozornost namenil staršem.

 

»Družinska sreča brsti, dokler vanjo vlagamo svoj čas, ljubezen in ji namenjamo pozornost. Od trenutka, ko njeni lističi uvelo pokukajo iz cvetličnega lončka pa je le bled opomin na vse tisto, kar delamo narobe,« je v svojem svetniškem govoru opozoril sam sveti Miklavž. Letos nam je osvetlil predvsem pomembne temelje odnosa otroci - starši.

 

Mladi poljanski kulturniki Marta Jelovčan, Anže Lavtar, Ema Hafner in Miha Tušek so se v igrici »Družinska sreča«, ki jo je zasnovala Mateja Tušek predstavili v vlogi družine sodobnega časa. Ujeta v vsakdanjo naglico pozablja ali pa odriva trenutke, ki osrečujejo. Angel in parkelj (Martina Dolenc in Miha Križnar) sta jih ves čas spremljala kot dobro in zlo in jih opozarjala na napake. Miklavž je pridne poljanske otročiče obdaril s sladkimi darili, med zapisanimi v zlato knjigo pa sta se znašla tudi župnik Jože Stržaj in predsednik KS Poljane Tomaž Pintar. Tisti manj pridni so (po zaslugi parkljev) poleg darila domov odnesli tudi marsikatero črno lice.

 

Z darili je, tako kot vsako leto doslej, Miklavžu pomagala Krajevna skupnost Poljane.

 

 

Jesenska druženja 2007

V nedeljo, 28. oktobra 2007 smo pričeli z letošnjimi jesenskimi večeri. V Kulturnem domu v Poljanah smo gostili ga. Marijo Stanonik, ki je predstavila knjigo NEKOČ JE BILO JEZERO. Knjiga vsebuje povedke in pravljice iz Poljanske doline in njenega pogorja, zapisane ali objavljene v času od 1858 do 1941. Snov za knjigo je zbrala in uredila naša gostja. Knjiga je opremljena z ilustracijami Petra Jovanoviča. Nekaj slik >>

Na drugem jesenskem druženju, v nedeljo 2. decembra 2007 smo gostili domačina Matjaža Kržišnika, ki nam je predstavil alpinistično odpravo v Ande iz leta 2005. Skupaj z Dragom Frelihom (vodja odprave) in Jernejem Rženom so se povzpeli na goro Artesonraju (6025 m) in tudi uspešno osvojili vrh gore Alpamayo (5947 m), ki so si ga zastavili za glavni cilj odprave. Predstavitev je bila obogatena s številnimi fotografijami, ki so obiskovalcem poleg samega vzpona orisale tudi razmere in življenje tamkajšnjih ljudi.

Kratek opis odprave najdete tukaj.

Gostja 3. jesenskega druženja, ki je potekalo v nedeljo 16. decembra 2007 je bila poslanka v Evropskem parlamentu ga. Ljudmila Novak. Tema srečanja je bila evropsko obarvana.

V prvem delu srečanja je gostja kratko predstavila evropske institucije, delovanje evropskega parlamenta, vlogo slovenskih poslancev v njem ter druge podatke v zvezi z delovanjem EU. V drugem delu pa je evroposlanka odgovarjala na številna vprašanja udeležencev. Posebne pozornosti je bilo deležno vprašanje v zvezi s slovenskim predsedovanjem unij, ki je trenutno tudi najbolj aktualno. Nekaj slik >>

 

 

Oratorij 2007

V Poljanah se dogaja počitniški oratorij.

 

Nekaj utrinkov:

Prvi dan

Drugi dan

Tretji dan

Četrti dan

Peti dan

Šesti dan

Sedmi dan

 

 

Dekanijska revija otroških in mladinskih pevskih zborov

V Poljanah se je uspešno zaključila Revija otroških in mladinskih cerkvenih pevskih zborov. Predstavilo se je 15 zborov, v katere je vključenih več kot 350 otrok in mladih.

 

Fotografije z revije si lahko ogledate na spletni strani: http://picasaweb.google.com/Pevska.Revija

 

 

 

Mednarodni natečaj digitalne fotografije

International contest of digital photography

 

FOTOPOEZIJA 2007

 

 PRISPELA DELA - RECEIVED WORKS

Rezultati / Results >>

Nekaj fotografij iz žiriranja >>

Odprtje razstave ter podelitev nagrad in diplom >>

 

 

 

 

 

Domov  l  Sekcije  l  Projekti  l  Napovednik  l  Obvestila  l  Foto  l  O nas  l  Arhiv  l  Piši nam

© 2006 Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar Poljane. Vse pravice pridržane.    Design by: ja_